Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča o nerelevantnosti navedb glede določitve vrednosti spornega predmeta ob odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog napačno. Večinska novejša sodna praksa kot ustavno skladno razlago določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1 sprejema razlago, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog.

V predmetni pravdi zato vrednost spornega predmeta znaša 197.420,98 EUR, kolikor je toženka na podlagi vknjiženih hipotek še prisilno izterjevala v izvršilnem postopku in kot je to v tožbi označil tožnik.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep s 24. 4. 2024 se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke ugodi in se plačilni nalog s 27. 3. 2024 razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z 11. 7. 2024 se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke ugodi in se plačilni nalog z 19. 6. 2024 razveljavi.

Obrazložitev

1.S sklepom s 24. 4. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog s 27. 3. 2024, s sklepom z 11. 7. 2024 pa je zavrnilo tudi ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z 19. 6. 2024.

2.Zoper oba sklepa je tožnik vložil pravočasni pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s smiselno enako utemeljitvijo. Graja stališče sodišča, da ob odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog ni treba opraviti presoje navedb v zvezi z določitvijo vrednosti spornega predmeta, saj po sodni praksi take navedbe predstavljajo dopusten in upošteven razlog za ugovor zoper plačilni nalog. Sodišče vrednosti terjatev po vpisih v zemljiško knjigo ne bi smelo sešteti, ker gre za medsebojno povezane zahtevke iz enotnega, kompleksno povezanega razmerja. Toženka je v izvršilnem postopku kljub višjim vpisanim hipotekam izterjevala le 197.420,98 EUR. Predlaga razveljavitev izpodbijanih plačilnih nalogov.

3.Pritožbi sta utemeljeni.

4.Tožnik je zoper toženko 14. 2. 2022 vložil tožbo na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke v znesku 600.000 EUR (vpisane na podlagi notarskega zapisa SV 238/10 z 12. 3. 2010), vknjižbe hipoteke v znesku 225.714,83 EUR (vpisane na podlagi notarskega zapisa SV 138/11 s 4. 2. 2011), zaznambe izvršbe za terjatev v znesku 197.420,98 EUR po sklepu o izvršbi In 1320/2013 z 8. 1. 2014 ter zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov na 24 nepremičninah, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo. Pojasnil je, da so bile hipoteke in zaznamba izvršbe neveljavno vpisane v breme A. A., ki je lastnino na parcelah dobil na podlagi pogodbe o preužitku, ta pa je bila pravnomočno ugotovljena za nično. Zaščiteno kmetijo je nato prevzel tožnik. V postopku osebnega stečaja nad A. A. mu je bila na njej priznana izločitvena pravica, A. A. pa so bile obveznosti odpuščene.

5.Kot vrednost spornega predmeta je tožnik v tožbi navedel 197.420,98 EUR, zato mu je sodišče s plačilnim nalogom z 21. 2. 2022 v plačilo naložilo sodno takso v znesku 3.225 EUR.

6.Toženka je v odgovoru na tožbo med drugim podala ugovor, da je vrednost spornega predmeta tožnik ocenil prenizko, da bi se izognil plačilu sodne takse.

7.S sklepom z 22. 3. 2024 je sodišče prve stopnje na podlagi 31. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) vrednost spornega predmeta v predmetni zadevi določilo na 1.023.135,81 EUR. Ugotovilo je, da tožnik zahteva izbris treh vpisov, ki so bili vpisani na treh različnih podlagah, zato je na podlagi 43. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upoštevalo seštevek vrednosti terjatev po posameznih vpisih.

8.Sodišče je nato 27. 3. 2024 tožniku izdalo plačilni nalog, s katerim mu je v plačilo naložilo premalo plačano sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 3.300 EUR (poleg že naložene in plačane sodne takse v višini 3.225 EUR). Tožnik je izdanemu plačilnemu nalogu pravočasno ugovarjal (prvi odstavek 34.a člena ZST-1), sodišče je o tem ugovoru odločilo s prvim izpodbijanim sklepom s 24. 4. 2024.

9.S sodbo s 7. 5. 2024 je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, tožnik pa je zoper odločitev vložil pritožbo, za katero mu je sodišče 19. 6. 2024 izdalo še plačilni nalog za sodno takso v znesku 6.525 EUR. Tudi zoper ta plačilni nalog je tožnik vložil pravočasen ugovor, o katerem je sodišče odločilo z drugim izpodbijanim sklepom z 11. 7. 2024.

10.V obeh ugovorih zoper plačilni nalog je tožnik uveljavljal, da je sodna taksa napačno odmerjena, saj je sodišče napačno določilo vrednost spornega predmeta. Navedel je, da je kot vrednost spornega predmeta označil 197.420,98 EUR, kar je znesek, ki ga je toženka uveljavljala v izvršilnem postopku In 1320/2013 zoper A. A. Toženka torej ni izterjevala celotne terjatve v višini 600.000 EUR in 225.714,83 EUR, tudi sicer pa terjatev po hipotekah ne obstoji več in je neizterljiva, zato gre za "jalovi" hipoteki, ki ju zaradi odpusta obveznosti A. A. in zaradi priznanja tožnikove izločitvene pravice na zaščiteni kmetiji toženka zoper tožnika ne more več realizirati.

11.Sodišče je z izpodbijanima sklepoma tožnikova ugovora zoper plačilna naloga zavrnilo. Obrazložilo je, da v okviru odločanja o ugovorih ni opravilo presoje glede navedb tožnika v zvezi z vrednostjo spornega predmeta, kot ga je določilo s sklepom z 22. 3. 2024, temveč se je omejilo na presojo, ali je bila sodna taksa pravilno odmerjena glede na tako določeno vrednost spornega predmeta. Ob tem je ugotovilo, da je sodno takso ob vrednosti spornega predmeta 1.023.135,81 EUR odmerilo pravilno. Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sta taki odločitvi sodišča prve stopnje materialnopravno napačni.

12.Višje sodišče najprej pojasnjuje, da ugovorne in pritožbene navedbe o obstoju in izterljivosti zavarovanih terjatev za presojo pravilnosti izpodbijanih odločitev o ugovorih zoper plačilni nalog niso pravno relevantne, zato v tej fazi postopka nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.Pritožba utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča o nerelevantnosti navedb glede določitve vrednosti spornega predmeta ob odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog napačno. Večinska novejša sodna praksa kot ustavno skladno razlago določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1 sprejema razlago, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog.

14.Po pojasnjenem je torej kot pravno upoštevne treba obravnavati tožnikove navedbe, s katerimi izpodbija s strani sodišča določeno vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna tudi pravilna odmera sodne takse. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da tožnik s tožbo zahteva ugotovitev neveljavnosti treh zemljiškoknjižnih vpisov, vknjižbe dveh hipotek na podlagi dveh različnih notarskih zapisov in zaznambe izvršbe. Z zaznambo izvršbe upnik (toženka) sicer res pridobi zastavno pravico na nepremičnini, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, vendar le, če je ni na drug način pridobil že pred tem (prim. 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru. Iz zemljiške knjige je namreč razvidno, da je bila zaznamba izvršbe vpisana pri obeh že prej vknjiženih hipotekah in učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba teh hipotek (tretji odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Z zaznambo izvršbe tako ni prišlo do nastanka nove hipoteke v zavarovanje druge terjatve (oziroma do vpisa na novi, drugačni pravni podlagi), temveč je toženka v izvršilnem postopku izterjevala z že vpisanima hipotekama zavarovano terjatev. Za pravno pomembo se izkaže tudi s strani tožnika uveljavljano dejstvo, da je toženka predlog za izvršbo vložila le še za znesek 197.420,98 EUR in ne za znesek celotne zavarovane terjatve v višini 600.000 EUR in 225.714,83 EUR. Po 43. členu ZPP se namreč v primeru, ko se s tožbo zahteva zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, vrednost spornega predmeta določi po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, po stališčih pravne teorije pa to velja tudi za zahtevke za izbris zastavne pravice, ugotovitev njenega obstoja ali neobstoja in za pravo zastavno tožbo.

15.V predmetni pravdi zato vrednost spornega predmeta znaša 197.420,98 EUR, kolikor je toženka na podlagi vknjiženih hipotek še prisilno izterjevala v izvršilnem postopku in kot je to v tožbi označil tožnik.

16.15. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sodne takse odmerilo od vrednosti spornega predmeta 1.023.135,81 EUR, saj osnovo za njihovo odmero predstavlja znesek 197.420,98 EUR. Sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1111 ZST-1 tako znaša 3.225 EUR (1.075 EUR x 3), kot je bila tožniku že odmerjena s plačilnim nalogom z 21. 2. 2022, zato za izdajo plačilnega naloga s 27. 3. 2024 za doplačilo premalo plačane sodne takse v znesku 3.300 EUR sodišče ni imelo podlage in je tožnikov ugovor zoper ta plačilni nalog utemeljen. Sodna taksa za pritožbeni postopek po tar. št. 1121 ZST-1 prav tako znaša 3.225 EUR, kar pomeni, da je sodna taksa tudi s plačilnim nalogom z 19. 6. 2024 odmerjena v napačnem znesku 6.525 EUR in je utemeljen tudi tožnikov ugovor zoper ta plačilni nalog.

17.16. Po pojasnjenem je višje sodišče pritožbi zoper sklep s 24. 4. 2024 ugodilo in sklep spremenilo tako, da je ugovoru tožnika ugodilo in plačilni nalog s 27. 3. 2024 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Ugodilo je tudi pritožbi zoper sklep z 11. 7. 2024 in sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in plačilni nalog z 19. 6. 2024 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Ob tem pripominja, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku tožniku za postopek o pritožbi zoper sodbo s 7. 5. 2024 izdati nov plačilni nalog za novo določeno višino sodne takse, ki bo sestavni del tega sklepa.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 34a, 34a/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 43

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.