Jedro

Ker tožnik s pooblastilom odvetniku ni natančneje določil pravic v pooblastilu, niti ni v pooblastilu posebej navedel, da odvetnik ne bi imel pooblastila za umik tožbe, je odvetnik s tem, ko je umaknil tožbo, postopal v skladu s pooblastilom, sodišče pa je bilo glede na učinek pooblastila dolžno umik tožbe sprejeti in postopek ustaviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe toženca št. ... z dne 26. 2. 2009, št. ... z dne 7. 9. 2005 in št. ... z dne 30. 1. 2006 in naloži tožencu, da je dolžan v roku 30 dni tožniku izdati odločbo o odmeri višine invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu, najmanj v višini, kot je določeno za VIII. stopnjo telesne okvare ter da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje. S sklepom pa je postopek v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici v znesku 224,73 EUR, ustavilo.

Zoper sodbo in sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pošiljko dobil v predalu 17. 12. 2010. Sprašuje se, kako se je mogel obravnavati postopek brez njega, samo z odvetnikom. Ne strinja se, da ni dobil vabila za glavno obravnavo 6. 10. in 27. 10., prav tako pa se ne strinja, da je tožba glede stroškov v višini 224,00 EUR umaknjena, saj tega nikoli ni podpisal, ker ga na obravnavi sploh ni bilo. Meni, da gre s tem, ko je odločeno, da nima pravice do odškodnine za telesno okvaro zaradi 100 % izgube vida na desnem očesu in 40 % izgube vida na levem očesu, za veliko delavsko kršitev. Navaja, da denarja za izgubo očesa na delovnem mestu ne bo nikomur poklonil. Kolikor mu ne bodo zagotovljene delavske pravice, se bo obrnil drugam in zahteval 400.000,00 EUR za bolečine in trpljenje od strahu z obrestmi, ker je njegov postopek trajal 40 let. Pritožba ni utemeljena.

- K sodbi Predmet presoje je v tem postopku dokončna odločba toženca št. ... z dne 26. 2. 2009, s katero je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Glede na takšno odločbo, s katero je že določen obseg in predmet obravnavanja, je v tem postopku sporno, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in sicer odločbe št. ... z dne 7. 9. 2005. S citirano prvostopno odločbo je toženec odločil, da zavarovanec, sedaj tožnik, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Toženec je svojo odločitev s citirano odločbo sprejel na podlagi mnenja Invalidske komisije ..., Izpostava ... z dne 29. 8. 2005, po katerem telesne okvare pri tožniku ni mogoče oceniti po nobenih točki iz Seznama telesnih okvar in določbi 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1).

Takšen postopek za oceno telesne okvare in odločitev o pravici do invalidnine, je toženec izvedel na podlagi zamudne sodbe opr. št. Ps 1324/2004-7 z dne 16. 5. 2005, ki jo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izdalo na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Z njo je odločilo, da ima tožnik pravico do invalidnine za telesno okvaro in da je toženec dolžan tožniku izdati odločbo, s katero bo ugotovil gornjo pravico in višino denarnega nadomestila.

Po 274. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/2000 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 12. oziroma 249. členom ZPIZ-1, pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna stvar drugače rešena.

Istovetnost upravne stvari je podana, če je podana istovetnost stranke in istovetnost dejanskega in pravnega stanja, na katerega se odločitev opira.

Ne glede na to, da je bilo sicer z zamudno sodbo odločeno, da ima tožnik pravico do invalidnine za telesno okvaro, pa je pomembno, da je bilo hkrati tožencu naloženo, da izda odločbo, s katero bo ugotovil „gornjo pravico in višino denarnega nadomestila“. Sodišče namreč glede na to, da je izdalo zamudno sodbo, ni izvajalo dokaznega postopka in ni ugotavljalo dejanskega stanja, razen tega pa svoje odločitve niti ni oprlo na določeno materialnopravno podlago. Sodišče je tako odločilo samo na podlagi zatrjevanih dejstev in ne dokazanih dejstev in kar je odločilno, ni ugotovilo, če obstaja pri tožniku telesna okvara, po katerem poglavju Sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju seznam), od kdaj in v kakšni višini in kaj je vzrok njenega nastanka ter ali izpolnjuje pogoje, določene v 144. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Vse navedeno je ugotavljal šele toženec v postopku, zaključenem z odločbo z dne 7. 9. 2005, ki je bil izveden skladno z 2. odstavkom zamudne sodbe. Na podlagi izvedenega postopka in mnenja Invalidske komisije v ..., Izpostava ... z dne 20. 8. 2005, je toženec ugotovil, da pri tožniku ni mogoče ugotoviti telesne okvare po nobenih točki veljavnega seznama in ker ni podane telesne okvare, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Po 144. členu ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.

Glede na vse navedeno, je sodišče prve stopnje in pred tem toženec utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo za odpravo odločbe z dne 7. 9. 2005 po nadzorstveni pravici, ker ni izpolnjen dejanski stan po 274. členu ZUP. Čeprav je zamudna sodba res že pravnomočna, pa ni mogoče govoriti o tem, da je z njo, glede na dejansko in pravno stanje odločeno drugače, kot z odločbo z dne 7. 9. 2005. Kot je že navedeno v postopku, zaključenem z zamudno sodbo, dejansko stanje sploh ni bilo ugotovljeno, torej ne o obstoju telesne okvare, niti ni bila navedena pravna podlaga za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Vse pravno relevantne okoliščine, ki v postopku izdaje zamudne sodbe niso bile ugotavljane in ugotovljene in na njih glede na naravo takšne sodbe, niti ne temeljijo, so bile ugotovljene v postopku, zaključenem z odločbo z dne 7. 9. 2005 in za odločitev tudi uporabljena pravna podlaga določena v ZPIZ-1. Tako da ni mogoče govoriti, da je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno in da je to razlog za spremembo odločbe po nadzorstveni pravici.

- K sklepu Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP). Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, odvetnik glede na 1. točko 95. člena ZPP, lahko tožbo tudi umakne.

Obseg pooblastila namreč določa stranka. Če stranka v pooblastilu natančneje ne določi pravic, sme odvetnik na podlagi takšnega pooblastila opravljati vsa pravdna dejanja. Če stranka noče, da bi odvetnik opravil kakšno procesno dejanje, mora to vpisati v pooblastilo. Takšna omejitev pravno učinkuje nasproti sodišču. Med listinsko dokumentacijo se nahaja pooblastilu, s katerim je tožnik svojega odvetnika dne 1. 4. pooblastil, da mu daje pravno pomoč po predpisih o odvetništvu, zlasti ga zastopa v postopkih pred sodišči. Tožnik s takšnim pooblastilom ni natančneje določil pravic v pooblastilu, niti ni v pooblastilu posebej navedel, da odvetnik ne bi imel pooblastila za umik tožbe.

Odvetnik je s tem, ko je umaknil tožbo, postopal v skladu s pooblastilom, sodišče pa je glede na učinek pooblastila, bilo dolžno umik tožbe sprejeti. Ker so bili pravno formalno izpolnjeni vsi pogoji za umik tožbe, pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, pa imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka, so pritožbene navedbe v zvezi z umikom neutemeljene.

Ker je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno ter pravilno uporabljeno materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in ker so pritožbene navedbe in razlogi neutemeljeni, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.