Jedro

Kljub težki finančni situaciji je tožena stranka tožniku dolžna plačati plačo in mu povrniti stroške prehrane med delom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto nadomestilo plače za mesec november 2008 v višini 1.400,39 EUR in za mesec december 2008 v višini 1.001,22 EUR ter izplačati neto nadomestilo plače in regresa za prehrano v skupni višini 1.789,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.039,01 EUR od 18. 12. 2008 dalje in od zneska 750,92 EUR od 18. 1. 2009 dalje, vse v osmih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 384,48 EUR v roku osmih dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka do plačila pod izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje navaja, da iz plačilne liste za mesec november 2008 izhaja, da ima tožnik kredit v višini 133,19 EUR, kar ni res, saj je zaprosil za kredit šele 25. 11. 2008. Nakazilo je kopija odstopne izjave in upravno izplačilna prepoved, zato ta del sodbe izpodbija za navedeni znesek. Znesek 133,19 EUR, ko je imel tožnik že posojilo, je poravnal 9. 2. 2009, zato izpodbija tudi ta del sodbe in prilaga potrdilo o plačilu. Ponovno poziva tožnika, da mu vrne delovni oder in pripadajočo opremo, ki si jo je sposodil že jeseni 2008. Pritožba ni utemeljena.

Ker je tožena stranka vložila pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ki obsega preizkus glede absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik vtoževal plačilo plače za mesec november in december 2008 ter regres za prehrano za navedena meseca.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je zahtevek tožnika utemeljen. Ugotovilo je, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za navedena meseca in tudi ne regresa za prehrano, ker je v težki finančni situaciji. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (337. člen ZPP). Dokazilo, ki ga prilaga pritožbi, je nedovoljena pritožbena novota, ki jo sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ni zatrjevala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Pritožbene navedbe v zvezi z vračilom delovnega odra, za navedeno zadevo niso bistvenega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.