Jedro

Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem.

Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se: - izpodbijana sodba v 3. odstavku izreka (stiki) spremeni tako, da trajajo osebni stiki med mld. I. Š. in mld. V. Š. z očetom I. Š. med tednom od torka od 15.00 ure do srede po šolskem pouku; - v 4. odstavku izreka (določitev preživnine) spremeni tako, da znaša namesto 100,00 EUR za vsakega otroka mesečna preživnina sedaj 130,00 EUR za vsakega otroka.

2. V preostalem se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje:

1. razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank,

2. mladoletna sinova zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi - tožnici,

3. osebne stike med mladoletnima sinovoma in očetom določilo vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 19.00 ure; med tednom pa v tednu, ko med vikendom nista pri očetu od torka od 15.00 do četrtka po šolskem pouku in v tednu, ko sta med vikendom pri očetu od torka od 15.00 ure do srede po šolskem pouku, polovico šolskih počitnic in izmenjaje praznikov po predhodnem dogovoru med staršema,

4. tožencu naložilo plačilo preživnine v znesku 100,00 EUR mesečno za vsakega otroka od 1.1.2010 dalje,

5. zavrnilo drugačen tožbeni zahtevek,

6. tožbeni zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi zavrnilo,

7. odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Zoper odločitev o stikih, plačilu preživnine v zavrnilnem delu in zoper odločitev o stroških se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je določilo najnižjo možno preživnino. Navaja, da je tožena stranka sama vložila nasprotno tožbo, s katero zahteva 250,00 EUR preživnine, zato tožeči stranki ni jasno, kako lahko tožena stranka sama zahteva 250,00 EUR, nato pa zatrjuje, da je primerna preživnina nekaj več kot 80,00 EUR. Glede na to, kakšno službo je opravljal toženec in kakšna je njegova zmožnost za delo, je prisojenih 100,00 EUR znesek, ki je veliko prenizek. Sodišče je sicer poskušalo doseči uravnoteženo stanje s tem, ko je opredelilo stike pri očetu med tednom v izrazito visokem časovnem obdobju. Tožeča stranka pa na tak obseg stikov ne more pristati. Otroci morajo biti navajeni na določen red, ki ga je moč zagotoviti le na osnovi tega, da bodo med tednom, ko so v šoli, lahko v miru opravljali domače naloge in se posvetili učnemu procesu in izvenšolskim dejavnostim. Ne pa, da bodo dva dni prespali pri očetu, kar je odločitev, ki je sodišče niti dobro ne argumentira. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je potrebno delati razliko med tednom glede na obseg stikov. Ni jasno, zakaj naj bi bili taki stiki v dobro otrok. Taka odločitev bo otroka le begala. Glede odločitve o stroških pa navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je toženec vložil nasprotno tožbo, predlagal izvedenca in ni plačal potrebne takse. Zaradi tega je prišlo do dodatnega teka postopka in dodatnih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

V tej pravdi je sodišče stike med otrokoma in tožencem določilo tako, da stiki potekajo vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 19.00 ure, med tednom pa je sodišče določilo različen režim stikov v odvisnosti od tega, ali sta otroka vikend preživela pri očetu ali ne. Tako trajajo stiki v tednu, ko sta otroka med vikendom pri očetu, od torka od 15.00 ure do srede po šolskem pouku, ko se iz šole sama vrneta k materi. V tednu ko med vikendom nista pri očetu, pa trajajo stiki od torka od 15.00 ure do četrtka po šolskem pouku. Praznike in počitnice otroka preživljata izmenično po predhodnem dogovoru med staršema. Pritožnica napada določitev stikov med tednom ko trajajo stiki en teden od torka od 15.00 ure do četrtka po šolskem pouku, naslednji teden pa od torka od 15.00 ure do srede po šolskem pouku. Po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno. Trdi, da bo taka odločitev otroka le begala, da ni v njuno korist, da ni potrebe delati razlik med tednoma glede na obseg stikov in da otroka potrebujeta določen red.

V bistvu se tožnica pritožuje zoper 2. alinejo 3. odstavka sodbe, glede stikov vsak drugi teden, ki trajajo od torka od 15.00 ure do četrtka po šolskem pouku. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče stike med tednom določilo tako, da je v določeni meri upoštevalo predloga obeh pravdnih strank. Upoštevalo je tudi bližino bivanja obeh pravdnih strank in dejstvo, da oče v času, ko sta otroka pri njem, poskrbi tudi za njune šolske obveznosti. Ocenilo je tudi, da je med staršema olajšana komunikacija v času, ko sta otroka na stikih pri očetu, oziroma ko bivata pri materi. Tožnica v pritožbi sodišču utemeljeno očita, da ni jasno, zakaj naj bi bili taki stiki v dobro otrok. V skladu s 1. odstavkom 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1) ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa pravice do stikov z otrokom, pri čemer se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Pravni standard otrokove koristi pa je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. Po oceni pritožbenega sodišča ni razlogov, da bi se stiki med tednom izvrševali na dva različna načina, oziroma v dveh različnih časovnih obdobjih (od torka do srede in od torka do četrtka). Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka, biti mora skladen z ustrojem življenja in imeti določen ritem. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi različen obseg stikov med tednom pri otrocih povzročil zbeganost, saj sta oba otroka šoloobvezna in se med tednom posvečata učnemu procesu ter izvenšolskim dejavnostim. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je stike med tednom določilo za čas od torka od 15.00 ure pa do srede po šolskem pouku, ne glede na to, ali sta v tem tednu med vikendom bila pri očetu ali ne.

Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletna otroka predstavljajo določbe 125. in 129.a člena ZZZDR, podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokovo korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pravdni stranki sprejemata ugotovitev sodišča, da znašajo povprečni mesečni stroški preživljanja vsakega otroka največ 300,00 EUR. Tožnica pa ne sprejema ugotovitve, da je toženec dolžan prispevati 100,00 EUR mesečne preživnine za vsakega otroka. Napada ugotovitve glede njegovih pridobitnih sposobnosti in trdi, da prejema visoko nadomestilo za čas brezposelnosti, saj je imel lepe prihodke, ne bo pa dolgo brezposeln, ker je vedno imel delo. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča, da mesečno zasluži 1.200,00 EUR, toženec pa prejema 697,96 EUR nadomestila. Dejstvo, da ima toženec nižje prejemke od tožnice, je sodišče upoštevalo in breme preživljanja razporedilo tako, da mora tožnica, četudi je na njej pretežni del vzgoje in skrbi za oba otroka, poleg tega kriti 67 % njunih materialnih potreb, toženec pa približno 33 %. Upoštevaje otroški dodatek, ki znaša 66,00 EUR mesečno (za oba otroka) in ga je do sedaj prejemal oče, znašajo mesečni stroški za otroka 267,00 EUR. Ker je na materi pretežni del vzgoje in skrbi za oba otroka, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in preživninsko obveznost toženca spremenilo tako, da je določilo preživnino v višini 130,00 EUR mesečno za vsakega od otrok in preživninsko breme razporedilo tako, da tožeča stranka krije 57 % materialnih potreb otrok, toženec pa 43 %. Sodišče je upoštevalo, da toženec prejema nadomestilo za brezposelnost, vendar pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti. Tožnica na drugi strani pa ima zaradi ureditve bivanja zase in za otroka stroške najemnine in ostale stroške povezane s stanovanjem, ki skupaj znašajo 350,00 do 400,00 EUR mesečno.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo, naj v sporih glede dodelitve otrok, določitve stikov in plačevanja preživnine vsak izmed staršev krije svoje stroške, razen če so podani utemeljeni razlogi za drugačno odločitev. Temu je tudi namenjeno določilo o prostem preudarku iz 413. člena Zakona o pravdnem postopku (2). V družinskih sporih ne gre za boj o premoženjskih pravicah, marveč predvsem za pravdo o koristih otroka, kjer vsak izmed staršev predstavi svoje argumente, ki naj sodišču omogočajo objektivno odločitev. Tako je v konkretnem primeru prvostopno sodišče tudi odločilo. Stroški z izvedencem niso nastali, saj tožena stranka ni založila predujma za postavitev izvedenca. S tem so ti stroški odpadli.

V skladu s citiranim določilom je pritožbeno sodišče odločilo tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, ne glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo delno uspela.

Glede odločitve o stikih je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sodbe, prav tako je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo glede odločitve o preživnini in sodbo spremenilo tako, da je toženec dolžan plačevati preživnino v višini 130,00 EUR za vsakega od dečkov (358. člena ZPP). V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je bilo potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR.

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.