Jedro

Upnica je umaknila predlog za zavarovanje in je posledično že izdan sklep o ustavitvi, ki je le deklaratorne narave, z ustavitvijo postopka, ki je nedvomno dolžniku v korist, pa je dolžnik tudi dosegel svoj interes, ki ga je zasledoval s pritožbo, zato mu pravni red ne priznava več pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj tudi, če bi bila pritožba utemeljena, dolžnik ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.

Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik za vložitev pritožbe nima več pravnega interesa, saj je upnica umaknila predlog za zavarovanje. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je namreč tudi pravni interes (primerjaj tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 29/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot je že navedeno zgoraj, je upnica dne 10. 9. 2018 umaknila predlog za zavarovanje in je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopek zavarovanja tudi že ustavilo in razveljavilo vsa opravljena dejanja zavarovanja tako, da se v zemljiški knjigi izbriše vknjižba zastavne pravice na podlagi sklepa Z 51/2017 z dne 12. 8. 2016 na nepremičninah z ID znakom parcela 001 in parcela 002, za kar je bilo tudi predlagano zavarovanje. Dolžnik torej v tej fazi postopka ugodnejše odločitve na tej podlagi ne more pričakovati, kar pomeni, da njegova pritožba, skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, ni dovoljena.

5. Pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da umik izvršilnega predloga (ali predloga za zavarovanje) namreč pomeni konec procesno pravnega razmerja, _ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku in je tako sklep sodišča prve stopnje le deklaratorne narave_. Umik predloga je namreč dispozitivno procesno dejanje upnika, za katerega le-ta od dolžnika ne potrebuje soglasja, zato v tem primeru sodišče le ustavi postopek (drugi odstavek 43. člena ZIZ v zvezi s 239. členom ZIZ). Kljub temu, da je dolžnikov ugovor vložen pred umikom predloga za zavarovanje, je tudi v tem primeru potrebno, pravno dosledno, ustaviti postopek in zavreči pravno sredstvo zaradi odpadlega pravnega interesa, saj si stranka z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega. _Pravni interes mora namreč obstajati, tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi_. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena1. 6. Pritožbeno sodišče mora namreč, pred vsebinskim odločanjem o pritožbi, najprej preveriti ali je pritožba pravočasna in dovoljena. Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je upnica umaknila predlog za zavarovanje in je posledično že izdan sklep o ustavitvi, ki je le deklaratorne narave, z ustavitvijo postopka, ki je nedvomno dolžniku v korist, pa je dolžnik tudi dosegel svoj interes, ki ga je zasledoval s pritožbo, zato mu pravni red ne priznava več pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj tudi, če bi bila pritožba utemeljena, dolžnik ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Ker je torej pravni interes za pritožbo naknadno odpadel, je pritožba, v skladu s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ nedovoljena in jo je sodišče dolžno zavreči in ker nedovoljene pritožbe v tem delu ni zavrglo že sodišče prve stopnje (primerjaj prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 239. členom ZIZ in15. členom ZIZ), je to storilo sodišče druge stopnje, na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Tako Jan Zobec, Lojze Ude, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361, Uradni list RS in GV Založba Ljubljana 2009, o tem tudi sodna praksa v številnih odločbah Višjih sodišč: npr. odločba VSL Ip 464/2011, Ip 306/2013, Cpg 203/2005, VSM Ip 1018/2011, VSC Ip 311/2008, VSC Ip 524/2007 VSL Cp 378/2007, Ip 606/2008 ipd) in nenazadnje takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 659/2006