Jedro

Tudi v skladu s sodno prakso je naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja dopustno le, če se sporazum o obsegu skupnega premoženja uspešno izpodbije, kar ni bil primer v obravnavani zadevi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 16.013,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2023 in odločilo o stroških postopka.

2.Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da zakonodaja in sodna praksa nudita okvir za obravnavo primerov, ko je določeno skupno premoženje izvzeto iz sporazuma, s čimer se zagotavlja pravičnost in zakonitost postopka delitve. Meni, da razdelitev skupnega premoženja v sporazumu ni bila pravična, ker sta izostala kredit tožnika pri banki A in kredit tožeče stranke (v nadaljevanju toženke) pri banki B. Navaja, da se pravdni stranki s sporazumom nista odpovedali nadaljnji delitvi skupnega premoženja. Meni, da se sodišče prve stopnje do vseh navedenih vprašanj ni opredelilo in s tem bistveno kršilo določila pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zahteva pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženka soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu kršitev sodišče druge stopnje ne ugotavlja.

6.Sodišče druge stopnje v skladu z znižano zahtevo po obrazloženosti, ko pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, razloge sodbe sodišča prve stopnje povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pomembne pritožbene navedbe:

7.Tožnik neutemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, saj se je sodišče prve stopnje v zadostni meri opredelilo do njegovih navedb s tem, da je pojasnilo, da v skladu s predloženim sporazumom o delitvi skupnega premoženja zahteva tožnika po drugačni delitvi ni dopustna (11. točka obrazložitve). Tožnikov procesni očitek je po vsebini le njegovo nestrinjanje z razlago vsebine navedenega sporazuma, sklenjenega v notarskem zapisu SV .../19 z dne 30. 12. 2019.

8.Tudi na tožnikovo prizadevanje za "pravično" delitev skupnega premoženja je sodišče prve stopnje ustrezno odgovorilo s tem, da je opozorilo na načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vsebina katerega je ob upoštevanju interesov nasprotne stranke tudi prepoved ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Tožnik se je v navedenem sporazumu izrecno odpovedal nadaljnjim zahtevkom v zvezi s skupnim premoženjem in soglašal, da so z navedeno delitvijo urejena vsa premoženjskopravna razmerja.

9.Zato je tožnikovo prizadevanje v pritožbi tudi v nasprotju s temeljnim razlagalnim pravilom, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ). Besedilo v sporazumu (9. točka sporazuma - priloga B2): "... da, so s to delitvijo urejena vsa premoženjsko pravna razmerja in da, razen delitve preostanka kupnine iz prodaje hiše, drugih medsebojnih obveznosti več ni ..." ne dopušča nobenega dvoma o njegovem pomenu. Iz navedenega besedila jasno izhaja, da je razdelitev celovita in dokončna. Tožnik v pritožbi tudi zanemari, da je sklepal sporazum v kvalificirani obliki pred notarjem in je bil z njegove strani poučen o pravnih posledicah navedenega sporazuma, pri čemer je tožnik izrecno potrdil, da je vsebino razumel in da gre za njegovo pravo in resnično voljo. Ob sporazumni razvezi pred notarjem se nenazadnje tudi pričakuje, da si razvezana zakonca razdelita vso skupno premoženje (prvi odstavek 97. Družinskega zakonika - DZ). Tudi v skladu s sodno prakso je naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja dopustno le, če se sporazum o obsegu skupnega premoženja uspešno izpodbije, kar ni bil primer v obravnavani zadevi.

10.Po obrazloženem tožnik neutemeljeno zahteva, da mu toženka povrne del kredita, ki ga je sam poplačal, a ni bil zajet v navedenem sporazumu. Zato je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11.Tožnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Nepotrebni pa so bili stroški odgovora na pritožbo, v katerem toženka pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1USRS Sklep U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10; USRS Odločba Up-147/09; USRS Odločba Up-498/15, 11. točka obrazložitve.

2VSRS Sodba in sklep II Ips 829/2008.