Jedro

Neodločitev o v tožbi priglašenem DDV na odvetniške storitve pomeni podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (ne pa predloga za popravo sodbe), katerega pa mora stranka na podlagi 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničin (pritožničin) predlog za dopolnitev sodbe I U 958/2011-6 z dne 19. 1. 2012 kot prepozen.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je zavrglo pritožničin predlog za dopolnitev sodbe z dne 19. 1. 2012 (v katerem je pritožnica predlagala sodišču, naj s „popravnim oziroma z dopolnilnim sklepom“ odloči o v tožbi priglašenem DDV v višini 20 % na priznane stroške postopka) kot prepozen, saj je bil ta vložen po poteku 15-dnevnega roka, določenega v 325. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja.

3. Pritožnica v pritožbi uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je v obravnavani zadevi treba njen predlog šteti kot predlog za izdajo popravnega sklepa (in ne kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe). Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 420,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pritožničin predlog z dne 27. 2. 2012, ki ga je poimenovala „predlog za izdajo popravnega oziroma dopolnilnega sklepa“ pravilno štelo kot predlog za dopolnitev sodbe.

6. Poprava sodbe je namreč možna samo v primeru, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (prvi in tretji odstavek 328. člena ZPP). V obravnavani zadevi pa ne gre za katerega od navedenih primerov.

7. S sodbo z dne 19. 1. 2012 je namreč sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbi, toženi stranki pa je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik) naložilo, da ji povrne stroške upravnega spora v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z navedeno sodbo tudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke glede stroškov postopka, saj ni odločilo o v tožbi priglašenem DDV na odvetniške stroške. Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke pa pomeni podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi I Up 48/2012 z dne 15. 2. 2012, na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje sodišče prve stopnje.

8. Po določbi prvega odstavka 325. člena ZPP, ki ureja institut dopolnilne sodbe, in ki se v upravnem sporu glede na prvi odstavek 22. člena ZUS-1 uporablja primerno, lahko namreč stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali če ni odločilo o delu zahtevka.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu predloga za dopolnitev sodbe pravilno ugotovilo, da je bila sodba sodišča prve stopnje z dne 19. 1. 2012 pritožnici po pooblaščeni odvetnici vročena 2. 2. 2012, kar glede na določbo prvega odstavka 325. člena ZPP pomeni, da se je 15–dnevni zakonski rok za vložitev tega predloga iztekel 17. 2. 2012. Predlog za dopolnitev sodbe, ki ga je pritožnica vložila šele 28. 2. 2012, je bil zato prepozen in kot tak pravilno in zakonito zavržen na podlagi drugega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, v tem primeru niso podani, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).