Jedro

V ZOR-u je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega splošnega načela velja le za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva vložitve zahtevka pri sodišču za njihovo plačilo (t. im. procesne obresti) in za pogodbeno dogovorjene obresti iz kreditnega poslovanja bank in drugih bančnih organizacij. Procesne obresti so bile v obravnavanem primeru upnici priznane, za upoštevanje druge izjeme pa ni podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (točki 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi odločilo, da se dolžnici na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovne knjige z dne 22.2.1995) naloži, da plača upnici glavnico 108.109,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 67.174,00 SIT od 1.2.1995 dalje do plačila in od 40.935,60 SIT od 6.4.1995 dalje do plačila ter izvršilne stroške 5.118,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila ter za uveljavitev te terjatve dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari. V preostalem delu je predlog za izvršbo zavrnilo in sicer za zamudne obresti od zneska obračunanih obresti, oziroma od zneska 40.935,60 SIT za čas od 31.1.1995 do 6.4.1995. Proti zavrnilnemu delu tega sklepa je vložila pritožbo upnica. V njej navaja, da je napačna odločitev o zavrnitvi zamudnih obresti od obračunanih obresti za čas pred vložitvijo tožbe, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je že zakon o obrestni meri zamudnih obresti predpisal izjemo od načela prepovedi obrestovanja zapadlih zamudnih obresti s tem, ko je predpisal konformno metodo obračuna zamudnih obresti. Pri konformni metodi se obresti namreč pripisujejo k glavnici in gre torej za obrestno obrestovanje. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje, da se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi.

Pritožba ni utemeljena.

V Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je predpisano splošno načelo prepovedi obračunavanja obrestnih obresti (prvi odstavek 279. člena in prvi odstavek člena 400 ZOR). Izjema od tega pravila je predpisana za t.im. "procesne obresti", to je za obresti od vtoževanih zapadlih in neplačanih zamudnih ali pogodbenih obresti za čas od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (drugi odstavek 279. člena ZOR). Izjema od tega pravila je predpisana tudi za pogodbeno dogovorjene obrestne obresti iz kreditnega poslovanja bank in drugih bančnih organizacij (tretji odstavek 400. člena ZOR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izjemo iz drugega odstavka 279. člena ZOR upoštevalo in upnici priznalo obrestne obresti kot procesne obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje (obresti od zneska 40.935,60 SIT od 6.4.1995 dalje). Za upoštevanje druge izjeme iz tretjega odstavka 400. člena ZOR pa v konkretnem primeru ni podlage, ker upnica ni izkazala, da gre za obveznost iz kreditnega poslovanja in da so bile pogodbene obrestne obresti dogovorjene. Načelno pravno mnenje z občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.11.1991, po katerem se prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi, ni upoštevno za presojo utemeljenosti v pritožbi spornih obrestnih obresti. Po konformni metodi je upnica obračunala zapadle in še neplačane redne in zamudne obresti v zneskih 33.222,60 SIT in 7.713,00 SIT oziroma skupaj 40.935,60 SIT. V pritožbi sporne obresti pa so še dodatne obresti, to je obresti od obrestnih obresti.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo upnice zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (368. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 17. členom Zakona o izvršilnem postopku).