Jedro

ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil. Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče na predlog upnikov D. d.d., H. d.d. in B. d.d., začelo stečajni postopek nad dolžnikom T. d.o.o., za upraviteljico imenovalo D. Č. in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki O., d.o.o., matična številka 000. 2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili dolžniki in njegovi uvodoma navedeni družbeniki. Vsi so uveljavljali vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagali spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga upnikov za začetek stečajnega postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbe so upniki – predlagatelji stečajnega postopka predlagali zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožbe so utemeljene.

5. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem upnikov – predlagateljev (v nadaljevanju poimenovani predlagatelji) v odgovoru na pritožbe, da odvetniška družba, ki je vložila pritožbo v imenu dolžnika, ni imela veljavnega pooblastila za zastopanje dolžnika zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ena od teh pa je po prvem odstavku 245. člena ZFPPIPP, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov.

6. Tudi po drugem odstavku 101. člena ZPP pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Navedeni določbi sta glede pooblastil dolžnikovih pooblaščencev skladni, vendar je po tretjem odstavku 101. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. Prav za tako situacijo gre v obravnavanem primeru, ko je predmet spora v pritožbenem postopku prav odločitev prvostopenjskega sodišča o začetku stečaja in torej tudi nastopu pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Naloga stečajnega upravitelja je namreč zgolj izvedba stečajnega postopka, zato se tudi njegova pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje poslov insolventnega dolžnika nanašajo samo na tiste posle in zastopanje stečajnega dolžnika, ki vodijo v uspešno izvedbo stečajnega postopka s čim boljšim in čim hitrejšim poplačilom upnikov (97. člen ZFPPIPP). Sicer pa odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila (četrti odstavek 123.a člena ZFPPIPP), kar posledično pomeni, da se sodišču s pravilnim zastopanjem stranke po odvetniku ni potrebno ukvarjati. Neutemeljeno zato predlagatelji stečajnega postopka predlagajo zavrženje pritožbe dolžnika.

O pravnem interesu predlagateljev za začetek stečajnega postopka

7. Neutemeljeno dolžnik in njegova družbenika G. d.o.o. in L. d.o.o. oporekajo predlagateljem pravni interes za začetek stečajnega postopka, ker so ločitveni upniki in zato lahko dosežejo poplačilo svoje terjatve bodisi izvensodno (s prodajo premoženja dolžnika, na katerem imajo ločitveno pravico), bodisi v izvršilnem postopku glede na to, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico upnikov in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico (279. člen ZFPPIPP), in glede na to, da ločitvenim upnikom, če imajo pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, slednje in terjatve zavarovane z njo, sploh ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku (282. člen ZFPPIPP). ZFPPIPP namreč ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil. Da ima vse dolžnikove premičnine, na katerih imajo predlagatelji pravico do ločenega poplačila, v ročni zastavi, torej v posesti (le v tem primeru je možna izvensodna prodaja zastavljenih premičnin – 167. člen SPZ) pa dolžnik v prvostopenjskem postopku ni zatrjeval, niti dokazoval, niti pritožniki tega ne zatrjujejo v pritožbi. Družbenika G. d.o.o. in L. d.o.o. sicer navajata tudi možnost upnikov za izvensodno prodajo nepremičnin zaradi uveljavitve hipoteke, sklicujoč se na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C), ki je začel veljati 9. 11. 2013, vendar je Ustavno sodišče RS s sklepom U-I-196/14-12 z dne 9. 10. 2014 (Ur. l. RS, 74/2014) začasno zadržalo izvrševanje prav tistih določb ZFZ, ki se nanašajo na možnost hipotekarnega upnika za unovčenje nepremičnin. Tako se pokaže, da upniki lahko uveljavljajo svojo pravico do ločenega poplačila iz zastavljenih nepremičnin le sodno v izvršilnem (drugi odstavek 153. člena v zvezi 275. členom SPZ) ali stečajnem postopku (298. člen ZFPPIPP). Spričo obrazloženega zato predlagateljem stečajnega postopka ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev predloga zgolj zato, ker so ločitveni upniki.

O aktivni legitimaciji upnikov za začetek stečajnega postopka

8. Po tretjem odstavku 231. člena ZFPPIPP je upravičen predlagati začetek stečajnega postopka upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da imajo upniki terjatve do dolžnika v višini 120.000.000,00 EUR, da že iz dolžnikovega načrta finančnega prestrukturiranja izhaja, da znašajo zavarovane terjatve 55.000.000,00 EUR na podlagi zastave premoženja po sklenjenih notarskih zapisih, zamudo s plačilom terjatve pa izkazujejo že v letih 2007 do 2009 ustanovljene zastavne pravice na nepremičninah.

9. Dolžnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi temi listinami, torej bistveno postopkovno kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi se sodišče glede zastavnih pravic na optičnem omrežju sklicevalo na napačne številke notarskih zapisov. Navedena kršitev je podana le v primeru, da gre za nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami glede odločilnih dejstev. Prvostopenjsko sodišče pa glede obstoja ločitvene pravice predlagateljev svoje odločitve ni oprlo na obstoj zastavne pravice na premičninah (glede teh je ugotovilo, da so med strankami postopka sporne), pač pa na obstoj zastavne pravice na nepremičninah.

10. Materialnopravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da glede na sklenjeno prisilno poravnavo nad dolžnikom tudi glede poplačila upnikov kot ločitvenih niso več relevantni roki poplačila iz osnovne kreditne pogodbe z dne 16. 4. 2007 in dodatkov k njej, ker se je N. d.d., v katere pravice je vstopil D. d.d., že v postopku prisilne poravnave strinjala s prisilno poravnavo in rokom poplačila v letu 2014, kar je dolžnik predvidel v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja, slednji pa je sestavni del pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik je že v ugovoru, nato pa še v prvi pripravljalni vlogi navajal, da se upniki lahko skladno s potrjeno prisilno poravnavo po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru St 29/2011 v nezavarovanem delu svojih terjatev poplačajo le v deležu 44 % navadnih terjatev najkasneje do 16. 2. 2021 brezobrestno. Domet potrjene prisilne poravnave je le v odločitvi o deležu in roku poplačila navadnih terjatev, o poplačilu ločitvenih upnikov pa v sklepu o prisilni poravnavi ni govora. Sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave je vselej poleg navedenega deleža in roka poplačila terjatev in obrestne mere tudi seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (2. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 210. člena ZFPPIPP), ne pa tudi načrt finančnega prestrukturiranja. Ta upnikom, sodelujočim v postopku prisilne poravnave, služi le za odločitev o načinu glasovanja o predlagani prisilni poravnavi. Nerelevantna je zato za presojo zapadlosti in zamude pri plačilu ločitvenih upnikov vsebina načrta finančnega prestrukturiranja, če ta ne predstavlja tudi vsebine potrjene prisilne poravnave (2. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP).

11. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da potrjena prisilna poravnava vpliva tudi na zapadlost terjatve, krite z ločitveno pravico in da roki poplačila iz osnovne kreditne pogodbe in dodatkov k njej niso več relevantni. Navedeno stališče velja le za nezavarovani del terjatve upnikov (prvi odstavek 214. člena ZFPPIPP), glede zavarovanega dela terjatev pa velja, da je terjatev upnikov v obsegu vrednosti zastavljenega premoženja, iz katerega upniki lahko dosežejo poplačilo, zapadlo skladno z osnovnim poslom, iz katerega terjatev izvira, ker potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve (prvi odstavek 213. člena ZFPPIPP).

12. Iz povedanega izhaja, da je dolžnik v zamudi s plačilom terjatve predlagateljem v tistem delu njihove terjatve, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.

13. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem družbenikov G. d.o.o. in L. d.o.o., da upniki nimajo aktivne legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ker so svojo pravico do unovčenja zastavljenega premoženja že izčrpali s sprožitvijo izvršilnih postopkov, na katere začetek stečajnega postopka nima vpliva, ker se ne prekinjeno. Izvršilni postopek se v primeru stečajnega postopka ne prekine le v primeru, če je upnik že pridobil ločitveno pravico še pred začetkom stečajnega postopka in je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), če prodaja premoženja v postopku izvršbe še ni bila opravljena pred začetkom stečaja, pa se postopek izvršbe z začetkom stečajnega postopka prekine (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). V prvostopenjskem postopku pa dolžnik sam navaja, da prodaja premoženja, na katerem imajo predlagatelji pravico do ločenega poplačila, še ni bila opravljena.

14. Neutemeljeno družbenik Gar. d.o.o. izpodbija sklep sodišča prve stopnje kot neobrazloženega, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo obstoja zapadlih terjatev upnikov, niti ni ugotavljalo pogoja, da dolžnik s plačilom tako ugotovljenih terjatev zamuja več kot dva meseca. Smiselno torej uveljavlja pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo obstoj terjatve upnikov v višini skupaj 120.000.000,00 EUR, ki so delno (glede na podatek iz načrta finančnega prestrukturiranja, zavarovane do višine 55.000.000,00 EUR); na podlagi v letih 2007 do 2009 ustanovljenih zastavnih pravic na nepremičninah pa je sodišče zaključilo, da je nedvomno podana zamuda s plačilom terjatev, ki so zavarovane z nepremičninami. Glede na ugotovljene ločitvene pravice upnikov na nepremičninah dolžnika, ki pa še niso unovčene, pa natančnejše opredelitve višine zavarovane terjatve z ločitveno pravico sodišče prve stopnje niti ni moglo ponuditi. Sicer pa iz neprerekanih trditev predlagateljev v predlogu za začetek stečajnega postopka izhaja, da je bil dolžniku s kreditno pogodbo št. 3067/6607109-2007/GR dan kredit v višini 120.000.000,00 EUR, da je bil dolžnik dolžan naveden kredit odplačevati v 14 enakih polletnih obrokih v vsakokratnem znesku 8.571.428,57 EUR, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo dne 1. 11. 2009, zadnji pa zapade 1. 5. 2016. Nobenega obroka pa doslej dolžnik še ni plačal, tako da na dan 19. 5. 2014 upnikom dolguje 107.962.895,75 EUR. Ob navedenih podatkih je zlahka mogoče z običajno računsko operacijo ugotoviti, da dolžnik do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni plačal niti pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka devetih zapadlih obrokov kredita po 8.571.428,57 EUR, skupno torej 77.142.857,13 EUR. Vsaj s poplačilom zavarovanega dela terjatve je torej dolžnik v zamudi, kar so upniki izkazali s stopnjo verjetnosti, ki je zadosten pravdni standard za procesno legitimacijo upnikov kot predlagateljev za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Tako se pokaže, da izrecno uveljavljena bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni podana. Dolžnik namreč pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ).

O obstoju insolventnosti dolžnika

15. Predlagatelji so obstoj insolventnosti dolžnika gradili na zakonski domnevi obstoja trajnejše nelikvidnosti po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri se domneva, če se ne dokaže drugače, da je podana trajnejša nelikvidnost pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.

16. Materialnopravno zmotno je v prvostopenjskem postopku izraženo stališče predlagateljev, da jih je bil dolžnik tudi po pravnomočno končanem postopku prisilne poravnave dolžan kot ločitvene upnike poplačevati iz tekočih denarnih prilivov, čemur je zmotno sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, ter 100 % glede celotne terjatve. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da obseg zavarovanja terjatve ne zadostuje za 100 % poplačilo upnikov. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). To pa pomeni le, da ima ločitveni upnik prednostno poplačilno pravico le iz tega premoženja in le do višine vrednosti tega premoženja in ne iz kateregakoli dolžnikovega premoženja, torej tudi ne iz dolžnikovih denarnih sredstev, če upnik ni na njih pridobil ločitvene pravice (tega pa predlagatelji ne zatrjujejo). Kolikor upnikova terjatev presega vrednost premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, se presežek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev (peti odstavek 20. člena, tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP). Pritožniki zato utemeljeno opozarjajo, da je v tej fazi postopka, ko še ni prišlo do prodaje premoženja, na katerem imajo upniki ločitveno pravico, plačilo denarnih sredstev dolžnika izključeno, saj bi lahko prišlo do neutemeljenega privilegiranja predlagateljev. Šele po prodaji premoženja in po plačilu terjatve upnikov iz njega bo namreč znano, v kolikšen delu njihove nezavarovane terjatve so upravičeni do poplačila iz denarnih sredstev dolžnika skladno s pogoji potrjene prisilne poravnave.

17. Dolžnik ima sicer možnost, da zastavljeno premoženje proda in iz kupnine poplača ločitvenega upnika, vendar ima tudi sam upnik pravovarstveno pravico, da se iz zastavljenega premoženja poplača (tako in več o tem tudi dr. Nina Plavšak, Podjetje in delo – 2013, št. 6 – 7 (GV Založba d.o.o.) in ki jo lahko uresniči v sodnem postopku (drugi odstavek 153. člena v zvezi z 275. členom SPZ), pri neposestni zastavni pravici na premičnini po 175. členu SPZ), pri posestni zastavni pravici pa celo izvensodno po 167. členu SPZ. Takega postopka so se v obravnavanem primeru z vložitvijo izvršilnega predloga že v januarja 2013 (torej pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-E) predlagatelji tudi poslužili (to dejstvo med strankami predhodnega postopka ni sporno), s tem pa dolžniku onemogočili, da bi izvensodno sam prodal zastavljeno premoženje in s kupnino poplačal predlagatelje. Ker brez prodaje premoženja, na katerem imajo ločitveni upniki pravico do ločenega poplačila, uresničitev ločitvene pravice ni možna, predlagatelji neutemeljeno očitajo dolžniku zamudo pri njihovem poplačilu kot ločitvenih upnikov. Zamudo glede na zapadlost terjatve po 2. alineji 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki torej predstavlja zamudo z izpolnitvijo temeljne obligacijske pravice upnika je namreč treba po presoji pritožbenega sodišča ločiti od zamude pri načinu poplačila ločitvenih upnikov, ki je stvarnopravna pravica upnikov, da se poplačajo le po unovčenju dolžnikovega premoženja, na katerem imajo upniki ločitveno pravico in ki predstavlja abstraktni dejanski stan iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 4. člena ZFPPIPP.

18. Določba 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je bila uveljavljena šele z Novelo ZFPPIPP-E (ki je začela veljati 15. 6. 2013). Iz zakonodajnega gradiva pri sprejemanju navedene Novele izhaja namen zakonodajalca, da se upnikom insolventnega dolžnika omogoči olajšano dokazovanje insolventnosti dolžnika po pravnomočno končanem postopku prisilne poravnave. Glede na zgoraj obrazloženo je zato zamudo v smislu 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP dolžniku mogoče očitati le v primeru, če bi dolžnik premoženje, obremenjeno z ločitveno pravico sam prodal, pa ločitvenih upnikov iz kupnine ne bi poplačal. Za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre. Citirano določbo 14. člena ZFPPIPP pa je mogoče drugače razlagati šele po uveljavitvi Novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7. 12. 2013 in ki je omogočala prestrukturiranje tudi zavarovanih terjatev na način, da se podaljša zapadlost ali spremeni obrestna mera, ta možnost pa predpostavlja aktivno udeležbo ločitvenih upnikov v samem postopku prisilne poravnave in njihovo soglasje k prestrukturiranju njihovih terjatev. V primeru potrjene prisilne poravnave sklep o potrditvi prisilne poravnave vsebuje tudi način in rok poplačila ločitvenih upnikov. Tako se zdi šele z Novelo ZFPPIPP-F osmišljena določba 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri se insolventnost domneva, če dolžnik tudi po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, saj so ločitveni upniki s privolitvijo v prestrukturiranje njihovih zavarovanih terjatev aktivno prispevali k predvidenemu finančnemu prestrukturiranju dolžnika. Gre torej za primere, ko kljub odlogu in – ali spremembi obrestne mere dolžnik ne zmore poravnavati svojih obveznosti do ločitvenih upnikov.

19. Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da so pritožniki uspeli izpodbiti že v zakonu opredeljeno domnevno bazo iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP za obstoj zakonsko domnevanega dejstva insolventnosti dolžnika. Ker pa so upniki uveljavljali tudi zakonsko domnevo obstoja insolventnosti dolžnika po 3. alineji 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, o kateri pa se prvostopenjsko sodišče doslej še ni opredelilo, je pritožbeno sodišče utemeljenim pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

20. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).