28. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Paola Križmana iz Portoroža, ki ga zastopa Monika Mavsar, odvetnica v Portorožu, na seji dne 28. septembra 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 536. člena in tretjega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 8/06 – ur. p. b.) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik izpodbija določbi Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki urejata ekstradicijski pripor. Meni, da sta v neskladju z 2., s 14. in z 20. členom Ustave. Pobudnik navaja, da se ekstradicijski pripor po svojem učinku oziroma posledicah ne razlikuje od pripora odrejenega po 201. členu ZKP. Nepravično je, da se roki, določeni v 205. členu ZKP, upoštevajo šele od dneva izročitve domačim varnostnim organom. Po mnenju pritožnika bi se ekstradicijski pripor namesto v izrečeno kazen, kot to določa četrti odstavek 536. člena ZKP, moral vštevati v pripor, odrejen do vložitve obtožnice. Zato naj bi bila ta določba v neskladju z 20. členom Ustave, ki določa najdaljšo dobo trajanja pripora pred vložitvijo obtožnice. Po oceni pritožnika velja smiselno enako tudi za določbo tretjega odstavka 525. člena ZKP, ki ekstradicijski pripor za tujca omejuje na čas petih mesecev.

2.Pravni interes za presojo izpodbijanih določb pobudnik izkazuje s tem, da je bil od 4. 2. 2003, ko je bil prijet v Republiki Hrvaški, pa do 29. 8. 2003, ko je bil izročen slovenskim organom, v ekstradicijskem priporu. Vse do 28. 10. 2003, ko je bila vložena obtožnica, je bil pobudnik v priporu, skupaj torej skoraj devet mesecev, kar pa naj bi presegalo čas, ki ga Ustava določa kot najdaljšo dobo trajanja pripora pred vložitvijo obtožnice.

3.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Pobudnik za presojo izpodbijanih določb ne izkazuje pravnega interesa. Četudi bi v posledici odločitve Ustavnega sodišča prišlo do spremembe zakonske ureditve na način, kot ga predlaga v pobudi, pobudnik ni izkazal, da bi se lahko s tem izboljšal njegov pravni položaj. Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno.

5.Pravni položaj pobudnika bi se z morebitno razveljavitvijo ali z ugotovitvijo o neskladju izpodbijane določbe lahko izboljšal le, če bi bil še vedno v priporu v fazi pred vložitvijo obtožnice, oziroma če bi imel vloženo ustavno pritožbo zoper odločitev o podaljšanju pripora, ki bi temeljila na razveljavljeni zakonski določbi ali na določbi, za katero je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo. Iz dopisa Okrožnega sodišča v Kopru izhaja, da je bila z odločitvijo Višjega sodišča prvostopenjska obsodilna sodba delno razveljavljena, v delu, v katerem je bila potrjena, pa je bila pobudniku izrečena enotna kazen sedmih let in treh mesecev zapora, zaradi katere je bil pobudnik že razporejen na prestajanje kazni. Pobudnik torej ni več v priporu na podlagi sklepov izdanih v fazi preiskave, to je do vložitve obtožnice, prav tako nima odprtega postopka z ustavno pritožbo. Pobudnik torej ni izkazal pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj