Jedro

Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršbo, ki je bila prekinjena z dnem 2. 7. 2008. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Bistveni pritožbeni razlog bo povzet v nadaljevanju obrazložitve, ko bo nanj tudi odgovorjeno. Sodišču druge stopnje ni predlagal ničesar.

Dolžnik ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ne veljajo za stečaje, začete pred uveljavitvijo ZFPPIPP, to je pred 1. 10. 2008 (495. člen ZFPPIPP), ampak veljajo za stečaje začete pred 1. 10. 2008 določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), razen izrecno navedenih izjem v 495. členu ZFPPIPP. V izjeme pa ne sodijo določbe oddelka 5.11 ZFPPIPP o postopku osebnega stečaja. Stečajni postopek nad dolžnikom G. in a. S. Z., s. p. je bil začet s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 1515/2008 z dne 2. 7. 2008, to je pred veljavnostjo ZFPPIPP, kar pomeni da za ta stečajni postopek veljajo določila ZPPSL. Zato je potrebno v konkretni izvršilni zadevi razlikovati med poslovnimi in neposlovnimi – osebnimi terjatvami. Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik. Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečajnega postopka.

Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila izvršba dovoljena zoper dolžnika S. Z. kot fizično osebo in ne zoper dolžnika S. Z. kot samostojnega podjetnika. Sodišče prve stopnje je torej pravilno nadaljevalo izvršilni postopek, ker je v konkretnem izvršilnem postopku predmet izterjave osebna terjatev upnika do dolžnika, na katero pa zaključek stečajnega postopka, ki je bil voden nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom, ne vpliva. Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, namreč vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.

Neutemeljena je dolžnikova pritožbena navedba, da njegova obveznost do upnika v celoti izvira iz poslovanja samostojnega podjetnika S. Z., zato je ta obveznost prenehala s končanjem stečajnega postopka. V pritožbi namreč dolžnik ni izkazal, da gre za terjatev, ki izvira iz poslovanja dolžnika kot samostojnega podjetnika, niti to ne izhaja iz izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izvršbo, saj ta glasi na fizično osebo. Poleg tega pa iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila izvršba dovoljena in vodena zoper dolžnika kot fizično osebo in ne zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika. Pa tudi iz podatkov končnega seznama preizkusa terjatev v stečajnem postopku samostojnega podjetnik S. Z. ni razvidno, da je upnik priglasil terjatev predmetnega izvršilnega postopka v stečajnem postopku.

Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da ni podana pritožbeno uveljavljena kršitev, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbenih stroških, ker jih dolžnik v pritožbi ni priglasil.