Jedro

Primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni, zato začne teči rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvi naslednji dan po dnevu, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je pooblaščenec dedinje zamudil narok.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozen predlog dedinje J. V. za vrnitev v prejšnje stanje z obrazložitvijo, da je rok za vložitev predloga začel teči že dne 2. 10. 2009 in da je subjektivni 15-dnevni rok iztekel v petek, 16. 10. 2009, zaradi česar je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen priporočeno po pošti v ponedeljek, 19. 10. 2009, sodišče štelo za prepoznega.

Dedinja J. V. se je zoper sklep pravočasno pritožila. Meni, da je v nasprotju z določbo II. odst. 111. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) stališče sodišča, da je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči 2. 10. 2009. ZPP pri vrnitvi v prejšnje stanje ne razlikuje med zamudo naroka ali roka. Pritožnici se zdi, da je tudi pouk dedinji v nasprotju s tistim, kar je navedeno v obrazložitvi sklepa. V kolikor bi namreč dedinja na sodišču lahko sama podala navedbe, kot jih je imel po posvetu z njo itak pripravljene pooblaščenec, dedinja sploh ne bi podala predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ampak pritožbo zoper sklep o dedovanju, ker sodišče v sklepu pač ne bi zajelo tistega, kar je dedinja navajala. Sodišče pa navedb dedinje sploh ni zapisalo. Obrazložitev, da bi stranka lahko to pomanjkljivost uveljavljala v pritožbi in sicer v okviru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, sploh ni jasna, saj se sklepa o dedovanju ne da izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če takšnega stanja v rednem postopku sploh ni podala nobena od strank. Kaj vse se nahaja v neki hiši, pa pač ne more biti neko splošno znano dejstvo. Prav iz tega razloga je dedinja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedla tudi vse tisto, glede česar je bila napotena na nek drug postopek, kar pa sicer po njenem mnenju spada prav v zapuščinski postopek. Zato meni, da je ravnala v skladu z določbo 4. odst. 117. čl. ZPP. Višjemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je dedinja J. V. predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila prepozno, ni pravilen, ker je sodišče napačno ugotovilo, da je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že 2. 10. 2009. Obravnavanega primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok dne 2. 10. 2009 zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni. Po II. odst. 117. čl. ZPP se mora vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Tudi v komentarju 117. čl. Zakona o pravdnem postopku (dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005), na katerega se je oprlo tudi prvostopenjsko sodišče, je poudarjeno, da znaša subjektivni rok 15 dni in praviloma začne teči od trenutka (s smiselnim upoštevanjem 111. čl. ZPP naslednji dan), ko je prenehal vzrok zamude. Samo za bolezen (kot specifičen primer) pa je v komentarju tega člena obrazloženo, da je treba razlikovati med zamudo naroka in zamudo roka - pri zamudi naroka začne teči rok praviloma že isti dan, saj je pogosto tako, da je bolezen sicer preprečila pristop na narok, ne preprečuje pa vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Trajanje bolezni kot vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok, ob nastopu bolezni ni znano (torej ni znano, kdaj bo vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, prenehal), zato je zgoraj povzeto stališče teorije razumljivo. V obravnavani zadevi pa je bil zastoj v prometu vzrok za zamudo naroka, ki je trajal le 2. 10. 2009 in je torej vzrok tistega dne tudi prenehal. Zato je po oceni pritožbenega sodišča prvi dan 15-dnevnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči, skladno tudi z II. odst. 111. čl. ZPP, prvi naslednji dan, to je 3. 10. 2009, in se iztekel glede na dejstvo, da je bil zadnji dan roka sobota v skladu z določbo IV. odst. 111. čl. ZPP v ponedeljek, 19. 10. 2009. Vloga dedinje, vložena priporočeno po pošti 19. 10. 2009, je glede na obrazloženo pravočasna.

Pritožbeni očitek napačne uporabe II. odst. 111. čl. ZPP se tako izkaže za utemeljen in terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek (3. tč. 365. čl. v zv. s 354. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP ter 163. čl. ZD. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v nadaljevanju postopka odločiti o utemeljenosti vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ob obrazloženem se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno opredeliti še do ostalih navedb v pritožbi, ker se le-te nanašajo na obrazložitev v izpodbijanem sklepu, ki jo je sodišče prve stopnje podalo zgolj kot pojasnilo dedinji in v kateri ni zajetih pravnoodločilnih dejstev glede na sprejeto odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.