Jedro

Odmera pravične odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dne 21.4.1993 se je takrat 9 let stara tožnica poškodovala, ko je v skupini še dveh otrok s stranske ceste pritekla na glavno cesto in jo je na drugi strani vozišča z avtomobilom zadel zavarovanec tožene stranke. Sodišče prve stopnje ji je od zahtevanih 6,000.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti odmerilo 5,000.000 SIT odškodnine, od zahtevanih 2,000.000 SIT za strah 1,500.000 SIT, vseh zahtevanih 12,000.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti in vseh zahtevanih 400.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti. Od skupno odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 18,900.000 SIT je odštelo 10% zaradi tožničinega prispevka k prometni nesreči, kolikor je priznavala tudi sama tožnica, in še odštelo nesporni znesek valorizirane akontacije. Poleg tega je tožnici prisodilo tudi del zahtevane odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je (upoštevaje sklep o popravi sodbe) toženki naložilo, da mora plačati mladoletni tožnici 17.968.359 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od različnih datumov zapadlosti in povrniti ustrezen del pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo, toženkini pritožbi pa delno ugodilo tako, da je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede 270.000 SIT (premoženjska škoda - potni stroški) in glede pravdnih stroškov ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje; delno je znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo; v ostalem delu je toženkino pritožbo zavrnilo in v nerazveljavnem in nespremenjem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri nepremoženjski škodi je odmerilo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti na 3,000.000 SIT, za strah na 1,000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti na 8,000.000 SIT, odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v znesku 400.000 SIT pa ni bila pritožbeno izpodbijana. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo na drugi stopnji je bila tako nižja za 6,500.000 SIT in je znašala 12,400.000 SIT, od česar je sodišče druge stopnje odštelo 10% zaradi tožničinega prispevka in zavrnilo toženkin pritožbeni ugovor o višjem prispevku, odštelo pa je tudi znesek valorizirane akontacije. Zato je toženki naložilo, da mora plačati mladoletni tožnici za nepremoženjsko škodo namesto 15,591.895 SIT znižani znesek 9,941.895 SIT odškodnine, na novo pa je povzelo tudi nerazveljavljeni del odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje izpodbija znižanje odškodnine na pritožbeni stopnji v znesku 6,500.000 SIT (pri čemer prezre, da je zaradi upoštevanja njenega prispevka ta znesek nižji). Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njenemu tožbenemu zahtevku ugodi tudi za revizijsko sporni znesek. Zaradi utemeljitve uveljavljane zmotne uporabe 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) revizija podrobno povzema vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o prvih treh oblikah nepremoženjske škode, poudarja tožničino mladost in s tem povezane večje in dolgotrajnejše telesne bolečine, nevšečnosti, strah, opozarja na govorno okvaro zaradi difuzne poškodbe možgan, ki predstavlja 40% invalidnosti in zaradi izkazanih posledic psihoorganskega sindroma, ki predstavljajo nadaljnjih 20% invalidnosti ter med drugim poudarja omejenost pri izbiri bodočega poklica in vprašljivost bodočega študija. Revizija se zavzema za tako odmero odškodnine, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni utemeljena.

V obravnavani prometni nesreči je takrat 9 let stara tožnica dobila udarnino možgan, prelom desne stegnenice, udarnino prsnega koša in udarnine trebuha. Zaradi otekanja možgan je bila 1 mesec v nezavesti. Poškodovano stegnenico so ji prvič operirali in vstavili osteosintetski material, pri drugi kasnejši operaciji so ga odstranili. Prestala je dolgotrajno rehabilitacijo v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča v več obdobjih v skupnem trajanju 4 mesecev. Morala je prestajati številne in pogoste vbode zaradi odvzemov krvi, dajanja zdravil in hrane, vsakodnevno je morala opravljati intenzivne razgibalne vaje, postopno se je morala učiti govora, spretnosti dela s prsti, miselne koncentracije, hodila je na dolgotrajne logopedske vaje, dolgo je bila ločena od staršev.

Zdravljenje je trajalo več kot eno leto. Po zbuditvi iz nezavesti je trpela 1 mesec srednje hude telesne bolečine, stalne lažje do srednje hude je prestajala v času rehabilitacije v ZRI Soča. Še sedaj in v bodoče bo prestajala telesne bolečine ob fizičnih naporih in vremenskih spremembah. V začetku pogosti glavoboli so sedaj bolj redki in se pojavijo ob večjih miselnih naporih. Za to obliko nepremoženjske škode je sodišče prve stopnje odškodnino odmerilo na 5,000.000 SIT, sodišče druge stopnje pa je znižalo odmero na 3,000.000 SIT.

Po vrnitvi zavesti je bilo tožnico 1 teden strah za življenje, sekundarni strah v obliki zaskrbljenosti za izid zdravljenja pa se je pri njej pojavil vsaj po 4 mesecih, ko se je vrnila v domače okolje in je trajal do konca zdravljenja. Za to obliko nepremoženjske škode je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo odškodnino na 1,500.000 SIT, sodišče druge stopnje pa je odmero znižalo na 1,000.000 SIT.

Poškodba možganov je pustila trajne posledice na področju govora, na področju koordinacije vseh štirih udov in pri sposobnosti miselnih funkcij. Gre za srednje hudo motnjo govora z upočasnjenim in težje razumljivim govorom, zaradi česar se mora tožnica posebej truditi in je manj sproščena v stiku z okoljem. Poškodba je pustila blago nekoordinacijo gibov zgornjih in spodnjih udov, kažejo se tudi nekateri znaki petelinje hoje in nespretnost pri delu z rokami zaradi nekoordiniranih gibov. Na področju miselnih funkcij ima tožnica težave pri koncentraciji, kljub povečanim naporom pri učenju je slabše učinkovita. Tožnica mora vlagati povečane napore tudi v vsakodnevne druge aktivnosti, ima težave pri socializaciji in stikih z vrstniki zaradi govora in se zato zapira vase. Za poklic, ki zahteva dobro komuniciranje in dobro izražanje ali spretnost z rokami, ne bo sposobna. Po mnenju izvedenke iz nevropsihiatrične stroke bi bila glede na svoje intelektualne sposobnosti sicer sposobna za šolanje na višji in visoki šoli, vendar je zaradi motenj pri učenju toliko slabše učinkovita, da bi trud, ki ga mora vlagati v učenje, če bi nadaljevala z zahtevnim šolanjem, bil še večji in bi resno ogrozil njen celovit osebnostni razvoj. S tega stališča je po izvedenkinem mnenju zanjo ustreznejše šolanje v bolj konkretnem in praktičnem srednješolskem programu. Izvedenci so ocenili njeno invalidnost zaradi težav pri govoru s 40%, zaradi zmanjšanih kognitivnih funkcij pa z nadaljnjimi 20%. Tožnica se svojega stanja dobro zaveda in zato trpi duševne bolečine. Za to obliko nepremoženjske škode ji je sodišče prve stopnje odmerilo 12,000.000 SIT odškodnine, sodišče druge stopnje pa je to odmero znižalo na 8,000.000 SIT.

Zaradi postoperativne brazgotine na stegnu in nakazanih znakov petelinje hoje tožnica trpi duševne bolečine zaradi skaženosti in znaša odmera za to obliko nepremoženjske škode 400.000 SIT odškodnine.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tako ugotovljeni obseg nepremoženjske škode sodišču druge stopnje narekoval znižanje odmerjene odškodnine. To znižanje je po presoji revizijskega sodišča primerno tako za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi za celotno nepremoženjsko škodo od 18,900.000 SIT na 12,400.000 SIT. Pri taki odmeri odškodnine je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo vse kriterije iz 200. in 203. člena ZOR. Nepremoženjska škoda mladoletne tožnice je konkretizirana, upoštevana je njena teža in obseg, upoštevane so tožničine individualne značilnosti, njena starost, spol in zožene možnosti nadaljnjega izobraževanja in izbire poklica. Ob primerjanju tako odmerjene odškodnine s prisojo odškodnin v primerljivih zadevah je revizijsko sodišče ugotovilo, da je na drugi stopnji odmerjena odškodnina primerno umeščena v okvir siceršnje prisoje odškodnin v zadevah, ki so podobne tožničini.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni utemeljen, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožničino revizijo zavrnilo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.