Jedro

V Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja predpisani osemdnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev je prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti ne glede na vzrok zamude.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom vlogo tožnice za subvencijo za samozaposlitev zavrgel. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vlogo za dodelitev subvencije za samozaposlitev vložila dne 24. 9. 2912. Iz njene vloge in iz podatkov uradnih evidenc pa izhaja, da je samozaposlitev realizirala 5. 9. 2012. Sklicuje se na Zakon o urejanju trga dela in na njegovi podlagi izdan Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Katalog), v katerem je kot merilo upravičenosti, med drugim, določeno tudi, da mora upravičenec samozaposlitev realizirati najkasneje v 60-dneh po zaključku delavnice in vlogo za subvencijo za samozaposlitev oddati v roku 8 dni po realizaciji samozaposlitve. Na navedeno merilo je bila tožnica opozorjena ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je skladno z določbo 48. člena ZUTD podlaga za vključitev vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije in na navedene roke izrecno opozarja tudi zapis na obrazcu Vloga za subvencijo za samozaposlitev. Ker je tožnica vložila vlogo po poteku 8-dnevnega roka, je bilo treba njeno vlogo na podlagi 3. točke 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavreči. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. Povzema določbe ZUTD in Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Pravilnik), ki v 17. členu določa, da so merila upravičenosti do vključitve za vsako ciljno skupino določena v Katalogu. Subvencija za samozaposlitev je opredeljena v Katalogu z dne 14. 9. 2012, kjer je določeno, da je upravičenost do subvencije za samozaposlitev pogojena s podpisanim zaposlitvenim načrtom, popolno vlogo, ki jo morajo udeleženci programa pomoči pri samozaposlitvi oddati najkasneje v 8-dneh po realizirani samozaposlitvi in z realizirano samozaposlitvijo na območju RS najkasneje v 60-dneh po zaključku delavnice. Iz izpisa obveznih zavarovanj, ki ga je organ prve stopnje pridobil po uradni dolžnosti, je razvidno, da se je tožnica v obvezna socialna zavarovanja kot samostojna podjetnica vključila dne 5. 9. 2012, vlogo za subvencijo pa je vložila dne 24. 9. 2012. Poudarja, da je rok, določen v Katalogu, materialni rok, za katerega razlogi za spregled niso določeni in je prekluzivne narave ter s potekom tega roka ugasne določena pravica, v konkretnem primeru pravica za subvencijo za samozaposlitev.

Tožnica v tožbi navaja, da se je skladno z zaposlitvenim načrtom vključila v program ukrepov APZ Subvencija za samozaposlitev. Po opravljeni delavnici je ustanovila poslovni objekt in se v roku 60 dni od zaključka delavnice samozaposlila. Na vlogi za subvencijo za samozaposlitev je bilo med drugim treba vpisati številko poslovnega TR. Na banki le-tega ni bilo mogoče odpreti takoj, saj je bilo treba najprej pribaviti potrdilo pristojne davčne uprave, da nima neporavnanih obveznosti. Potrdilo davčne uprave je prejela 20. 9. 2012, torej 15 dni od ustanovitve podjetja. Takoj zatem je na banki odprla poslovni račun in nato v ponedeljek, 24. 9. 2012, oddala popolno vlogo s podrobno obrazložitvijo, zakaj je zamudila rok oddaje vloge. Zatrjuje, da vloge za subvencijo za samozaposlitev ni mogoče oddati v 8-dneh od realizirane samozaposlitve, saj je ta rok prekratek, saj je to odvisno od tega, v koliko dneh davčna uprava izda zahtevano potrdilo. Po pregledu arhiva vseh objavljenih katalogov ugotavlja tudi, da je omenjeni rok prej znašal 30 dni. Sodišču predlaga, da ugotovi nezakonitost upravnega akta 11008-2076/2012/2 in s tem v zvezi ugotovi nezakonitost v Katalogu določenega merila za oddajo vloge 8 dni, da z omenjenim dejanjem ugotovi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine (14. člen Ustave) in da ugotovi obstoj pravnega temelja za uveljavitev škode v višini subvencije za samozaposlitev. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče smiselno štelo, da tožnica izpodbija prvostopenjski akt, ker le-ta posega v njen pravno zavarovani interes oz. pravico, ne pa drugostopenjski akt (11008-2076/2012/2), s katerim je bila njena pritožba zoper prvostopenjski sklep zavrnjena.

V obravnavani zadevi gre za subvencijo za samozaposlitev. V času odločanja veljavni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) je v drugi alineji prvega odstavka 15. člena določal, da je aktivna politika zaposlovanja (APZ) eden od ukrepov države na področju trga dela. Tako je eden od ukrepov po peti alineji prvega odstavka 29. člena ZUTD tudi spodbujanje samozaposlovanja. Slednje je namenjeno uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in vzpodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti in se izvaja kot pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranju zaposlitve (prvi odstavek 34. člena ZUTD). V skladu s 36. členom ZUTD so podlage za izvajanje ukrepov APZ smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov APZ (prvi odstavek 36. člena ZUTD). Katalog ukrepov APZ je izvedbeni dokument načrta APZ, ki ga pripravi ministrstvo pristojno za delo in ga objavi na svoji spletni strani (četrti odstavek 36. člena ZUTD). V katalogu ukrepov APZ z dne 14. 9. 2012 je kot ukrep št. 5 določen tudi program vzpodbujanja samozaposlovanja, ki se izvaja v obliki programa Subvencija za samozaposlitev. Upravičenec do subvencij za samozaposlitev je poslovni subjekt, ki ga je ustanovila brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, in sicer v primeru, da je bil poslovni subjekt registriran po podpisu zaposlitvenega načrta za vključitev v program Subvencija za samozaposlitev in po zaključku delavnice ter se je ustanovitelj v njem samozaposlil kot direktor in (so)lastnik v novo ustanovljenem podjetju, kot samostojni podjetnik posameznik ali kot oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oz. vpisa v register samostojnih dejavnosti. Katalog določa tudi merila do upravičenosti subvencije za samozaposlitev in sicer so to podpisan zaposlitveni načrt, potrdilo o uspešno zaključeni delavnici, popolna vloga, ki jo morajo udeleženci programa pomoči pri samozaposlitvi oddati najkasneje v 8-dneh po realizirani samozaposlitvi; samozaposlitev pa mora biti realizirana na območju RS najkasneje v 60-dneh po zaključku delavnice.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnica realizirala samozaposlitev dne 5. 9. 2012 in da je vlogo za subvencijo za samozaposlitev oddala dne 24. 9. 2012, torej po poteku 8-dnevnega roka, ki se je iztekel dne 13. 9. 2012. Te ugotovitve tožnica ne izpodbija, kar pomeni, da odločilne dejanske okoliščine v zadevi med strankama niti niso sporne. Kot je navedel že prvostopenjski organ, je bila tožnica na rok, v katerem je treba oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, skladno z določbo 48. člena ZUTD, na podlagi katere se subvencije za samozaposlitev dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta in tudi na sami Vlogi za subvencijo za samozaposlitev. Tožena stranka pa je pravilno zaključila, da je s Katalogom predpisani 8-dnevni rok za oddajo vloge za subvencijo za samozaposlitev prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tega roka ugasne tudi pravica sama in se zato zamude materialnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da je oddajo vloge v 8-dnevnem roku zamudila iz razloga, ker je ta rok prekratek, ker v tem času ni pridobila potrdila Davčne uprave, da ima poravnane davčne obveznosti, ki je potrebno za odprtje poslovnega računa v banki. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da bi morala tožnica v predpisanem 8-dnevnem roku vložiti svojo vlogo za dodelitev subvencije za samozaposlitev in v tem roku, v kolikor je imela objektivne razloge za zamudo, tudi obvestiti pristojni organ. Tožnica svoje vloge ni oddala v predpisanem 8-dnevnem roku, niti ni o vzrokih zamude obvestila upravnega organa. 8-dnevni rok za vložitev predmetne vloge je po mnenju sodišča sicer res kratek, vendar zato, ker je kratek, še ni nezakonit, saj je bil Katalog ukrepov APZ z merili upravičenosti do subvencije za samozaposlitev izdan na podlagi zakonskega pooblastila, vsebovanega v določbah ZUTD. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati tožbena navedba, da je omenjeni rok v prejšnjih katalogih znašal 30 dni.

Ker je izpodbijani upravni akt po presoji sodišča pravilen in zakonit, je sodišče tožbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Posledično so neutemeljeni tožničini pavšalni očitki v zvezi s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tudi niso podani pogoji za plačilo škode.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, v skladu z določbo četrtega odstavka 25 člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.