Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS (v nadaljevanju: Sklad) je na podlagi 65. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI) tožniku odmeril plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v skupnem znesku 16.760,00 EUR (točka 1. izreka). Tožnik je dolžan navedeni znesek plačati takoj, z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska, iz predhodne točke izreka, obračunanimi po obrestni meri, ki je določena z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2). Če obveznost ne bo poravnana v roku, bo odločba predana organu, pristojnemu za začetek davčne izvršbe. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (točke 2, 3 in 4 izreka).

Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Mesečno poročilo za januar 2015 je oddal v roku (27. 2. 2015) in izpolnil mesečno kvoto za obdobje 01/2015, saj je poročal v skladu z ZZRZI do konca naslednjega meseca za pretekli mesec. Vendar je pri izpolnitvi obrazcev poročila pomotoma navedel pri označbi meseca oznako 02 namesto 01, pri čemer je svojo zmoto Skladu tudi sporočil. Tako je dejansko poročilo oddal v skladu z osmim odstavkom 64. člena ZZRZI, po kateri mora delodajalec, zavezanec h kvoti mesečno do zadnjega dneva v mesecu za pretekli mesec oddati mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Tožnik meni, da je Sklad fakturo 54090612 za mesec januar 2015 izdal nezakonito, saj dejansko terjatev ne obstoja in tudi ne obstoja materialna podlaga zanjo. Stanje obveznosti iz evidenc, ki ga povzema Sklad, je brezpredmetno, saj je obveznost sporna. Tožnik je prejel opomin za plačilo neplačanega prispevka po stanju fakture 54089962, vendar se z njim ne strinja. Meni tudi, da je vsak mesec v letu 2015 tekoče oddajal mesečna poročila o nadomestni izpolnitvi. Tako je pravočasno oddal poročilo tudi za mesec januar 2015, saj ga je oddal 27. 2. 2015. Očitna pisna pomota tožnika pa ne more iti v njegovo škodo. Računalniški program Sklada v mesecu marcu 2015 pa ni več omogočal oddaje popravljene vloge (poročila) za februar 2015. Prišlo je do očitne pomote pri zapisu meseca, ki pa je tožnik marca 2015 ni mogel več popraviti s popravljeno vlogo za mesec februar 2015, ko je po zakonu mogoče oddati poročilo za mesec februar 2015. Napake programa pa tožniku ne morejo iti v škodo. V zvezi z opozorilom o neposredni izvršljivosti pa tožnik meni, da do izvršljivosti ne sme priti, saj gre za nezakonito in neobstoječo terjatev po računu 54089962, ki ga je izdal Sklad. Tožnik tudi ugovarja, da se tudi pritožbeni organ do njegovih ugovorov ni opredelil in da pritožbe ni vsebinsko preizkusil, marveč je zgolj pavšalno zaključil, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti vse stroške postopka v roku 15 dni od vročitve z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Pritožbeni organ v odgovoru na tožbo navaja, da so za presojo spornega vprašanja relevantne določbe 62. člena do 68. člena ZZRZI. Prvenstveno navaja osmi odstavek 64. člena ZZRZI. Mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti mora med drugim vsebovati tudi podpis odgovorne osebe delodajalca, zavezanca h kvoti, podpiše pa ga tudi odgovorna oseba invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra. Poročilo je potrebno oddati na spletni naslov Sklada. Deveti odstavek 64. člena ZZRZI pa izrecno navaja, da kolikor delodajalec, zavezanec h kvoti, v roku iz osmega odstavka tega člena ZZRZI Skladu ne odda mesečnega poročila se šteje, da kvota ni bila izpolnjena. Glede ugovora tožnika, da ne obstoja pravna podlaga za fakturo za izpodbijano terjatev pa pritožbeni organ navaja, da je pravno podlago predstavljala odločba Sklada 4932-2-1500307-16, ki temelji na tretjem odstavku 65. člena ZZRZI. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev Sklada in pritožbenega organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge iz obrazložitev njunih odločb (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je Sklad z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito za mesec januar 2015 tožniku naložil plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 16.760,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zlasti je sporno stališče Sklada, ki mu pritrjuje tudi pritožbeni organ, da so za ugotovitev, ali je tožeča stranka za mesec januar 2015 izpolnila kvoto iz 62. člena ZZRZI, relevantni zgolj podatki iz uradnih evidenc ZZZS (ki pa v danem primeru temeljijo na pomanjkljivo izpolnjenem obrazcu prijave v zavarovanje za mesec februar 2015 namesto za mesec januar 2015) po stanju na zadnji dan v mesecu za pretekli mesec (to je v konkretnem primeru do 28. 2. 2015 za mesec januar 2015), in da tožeča stranka kasneje ne more dokazovati nasprotnega. Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015, čeprav se je realizacija dejansko nanašala na januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem A., invalidsko podjetje d.o.o. za obdobje od januarja do decembra 2015. Na podlagi prvega odstavka 62. člena ZZRZI delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (v nadaljevanju: kvota). V skladu s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI določi kvoto Vlada RS na predlog Ekonomsko socialnega sveta z Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju: Uredba). Na podlagi prvega odstavka 65. člena ZZRZI Sklad za delodajalca, zavezanca h kvoti, ki ne izpolnjuje kvote, objavi obveznost plačila prispevka na spletnem mestu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov najpozneje do 10. dneva v mesecu za pretekli mesec. Podlaga za objavo so podatki iz uradnih evidenc upravljavcev podatkov. Objava velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote, mora do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote (drugi odstavek 65. člena ZZRZI). Če delodajalec, zavezanec h kvoti, ne izpolni obveznosti, mu Sklad izda odločbo o obveznosti plačila (tretji odstavek 65. člena ZZRZI).

Nadomestna izpolnitev kvote je urejena v osmem odstavku 64. členu ZZRZI. Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki je določena z Uredbo, mora mesečno, do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec oddati mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov. Poročilo mora podpisati odgovorna oseba delodajalca, zavezanca h kvoti in tudi odgovorna oseba invalidskega podjetja. Poročilo je podlaga za knjigovodsko listino, ki velja kot obvestilo delodajalcem, zavezancem h kvoti, o višini prispevka (osmi odstavek 64. člena ZZRZI). Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Če delodajalec v roku ne odda mesečnega poročila Sklad šteje, da kvota ni bila izpolnjena oz., če zavezanec ne realizira napovedane nadomestne kvote za zadostno število invalidov skladno z napovedjo in je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, postane dolžnik iz tega naslova, kot to določa ZZRZI in Uredba (deveti odstavek 64. člena ZZRZI). Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča (deveti odstavek 64. člena ZZRZI). V skladu s predhodno navedenim je imel tožnik tudi po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil. Na podlagi določbe devetega odstavka 64. člena ZZRZI pa tudi po mnenju sodišča popravljanje poročil za nazaj ni možno. Dostopanje do spletne aplikacije Sklada je možno 24 ur dnevno in je tako imel tožnik dovolj možnosti, da napako v roku popravi.

Kot že rečeno mora na podlagi osmega odstavka 64. členu ZZRZI delodajalec, zavezanec h kvoti, ki je določena z Uredbo mesečno, do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec oddati mesečno poročilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti na spletnem naslovu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov. Na podlagi devetega odstavka 64. člena ZZRZI naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča. Uredba pa določa obvezno spremljanje mesečne obveznosti (tretji odstavek 5. člena Uredbe) in obvezno elektronsko poslovanje preko spletnega portala tudi za nadomestno izpolnitev kvote (drugi odstavek 8. člena Uredbe). Napako bi tožnik lahko popravil v okviru elektronskega sistema do 28. 2. 2015, česar pa ni storil. Pri tem spletna aplikacija dopušča možnost oddaje poročil o izpolnitvi kvote za dva meseca in sicer za tekoči mesec in za pretekli mesec. Tudi po presoji sodišča bi morala tožnik in invalidsko podjetje predhodno preveriti točnost podatkov, navedenih na spornem poročilu, pred oddajo mesečnega poročila, saj s podpisom odgovorne osebe na poročilu jamčita za točnost podatkov v njem. Pa tudi sicer so popravki možni v okviru enega meseca, torej do konca meseca, v katerem je bilo poročilo oddano. Glede na povedano so po mnenju sodišča neutemeljeni ugovori tožnika, da mu v postopku ni bilo omogočeno, da naknadno popravi svojo napako na drugačen način, ker računalniški program Sklada v mesecu marcu 2015 ni več omogočal oddaje popravljene vloge za februar 2015. Na podlagi devetega odstavka 64. člena ZZRZI naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča. Neutemeljeni so tudi ugovori tožnika, da se pritožbeni organ do tožnikovih ugovorov ni opredelil in da pritožbe ni vsebinsko preizkusil. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa jasno izhajajo razlogi in sicer, da popravljanje poročil za nazaj ni možno in da je potrebno poročilo o nadomestni izpolnitvi kvote oddati skladno z določilom osmega odstavka 64. člena ZZRZI.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi prvega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.