Jedro

Tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, bi lahko pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka (kot procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom) vložil le po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 15. 3. 2011, s katerim je odločilo, da se predlog tožnika za obnovo postopka zavrže. Zoper navedeni sklep z dne 15. 3. 2011 je tožnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da predlaga razveljavitev sklepa o zavrnitvi (pravilno: sklep o zavrženju) predloga za obnovo postopka in predlaga ponovno odločanje o predlogu za obnovo postopka iz razlogov, ker je sklep nerazumljiv, manjkajo bistveni elementi sklepa, pri čemer je sama vsebina sklepa po njegovi oceni popolnoma nerazumljiva. Že sam poseg v pravni institut „zavrženje obnovitve postopka“ pomeni temeljno kršitev človekovih pravic, ki jih jamči Ustava Republike Slovenije. Po Ustavi je tožniku zagotovljeno, da sam vlaga pritožbe in da predlaga obnovitve postopkov. Preden se izda sklep o zavrženju, se prouči popolnoma vse razloge, ki narekujejo zavrženje. Tožnik navaja skupaj 12 razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da očitno sodnica pri odločanju na prvi stopnji ni proučila dokazov, ki so v samem spisu med zapisniki in sodbami. Sodba je bila na seji brez naroka odločena dne 19. 5. 2005. Vodil jo je predsednik senata, brez prisotnosti strank. Že iz samega zakona je razvidno, kako se določi prepis sodbe. Pritožbeno sodišče je v primeru opr. št. Pdp 454/2005-2 na svoji seji dne 19. 5. 2005 prezgodaj zaključilo pravni primer in negiralo lastno sodno prakso. Tožnik navaja v pritožbi zadeve opr. št. Pdp 18/98 z dne 25. 5. 2000, opr. št. Pdp 212/89 z dne 7. 6. 2001, opr. št. Pdp 1548/2002-2 z dne 1. 7. 2004, opr. št. Pdp 817/2004-2 z dne 30. 9. 2004. Tožnik navaja, da ne želi o samih podrobnostih glede nepoštenega sojenja govoriti v tej pritožbi, saj že sama dokazila, ki so v popisu prilog govorijo o neupoštevanju vseh dokazov, katere običajno sodišča uporabijo v vsem primerih. Ne želi navajati pritožbenih razlogov, saj bi ga njegova kakršnakoli dodana zmotna izjava lahko spravila v hudo sramoto ali precejšnjo premoženjsko škodo, ali bi bil proti njemu sprožen kazenski pregon. Dokazila so v kazenski ovadbi, ki jo vodi ... Okrožno državno tožilstvo. Za vsa pojasnila v zvezi s primerom kazenskega pregona predlaga, da se delovno sodišče poveže s pristojnim ODT ..., ki je edino stvarno in pravno pristojno za dajanja uradnih informacij glede pravno odprte kazenske zadeve. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bila njegova pooblaščenka ga. J.M. v mandatnem obdobju od leta 1999 s sklepom Državnega zbora Republike Slovenije imenovana v funkcijo sodnice porotnice pri tukajšnjem Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Sodnik porotnik (podatek je tožnik ugotovil kasneje), ki je bil njegov pooblaščenec za zastopanje pred sodiščem v tožbenem zahtevku proti toženi strani ter njegov pooblaščenec, ne more hkrati vršiti delo sodnika porotnika. Sum pristranskosti sojenja je v zapisu posvetovalnega zapisnika več kot utemeljen. Zamolčani dokazi, ki jih je predložil pooblaščenki ga. J.M. (pravni primer je prevzela od N.R.), je prikazal dokazljivo zrežiran postopek pričakovanih rezultatov dela ter usposobljenosti za delo operaterja. Ustava Republike Slovenije, ki je krovni zakon, zavezuje vsakega državljana Republike Slovenije, vsakega tujega državljana s stalnim, začasnim delom in prebivališčem v Republiki Sloveniji k spoštovanju pravil zakona. Podrejeno mora sodišče spoštovati vse zakone, podzakonske akte in uredbe. Delovanje tožene stranke je javno, pravno organizacijska oblika ZD ... sodi v kategorijo javnih zavodov, za zaposlene delavce v javnih ustanovah velja Zakon o delavcih v javni upravi. Za svoja dejanja je javni delavec disciplinsko, kazensko in odškodninsko dogovoren. Zapisnik, sestavljen v prostorih uprave tožene stranke, ki ga je inšpektorica za delo M.B. spisala dne 24. 1. 2003, je spisan nestrokovno, s hudimi malomarnimi napakami. Javni delavec mora obvezno biti strokoven in nepristranski. Za svoje dejanje je odgovoren, disciplinsko, kazensko in odškodninsko. Delovno mesto, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki, je t.i. delovno mesto tehnično strokovnega delavca, za opisano delovno mesto velja zakon, ki v svojem 14. členu natančno opredeli delovno mesto spremljajočih dejavnosti. Izobraževanje je tudi ena osnovnih človekovih pravic. Prikrajšanje za to pravico je delodajalec namerno kršil in kršil s tem njegovo osnovno temeljno človekovo pravico. Navaja dejstvo, da je od prijave delovnega spora na sodišče, ki je bil vložen dne 11. 3. 2003 do poziva toženi stranki, minilo šest dni za pošiljanje dokumentov, pri čemer je znano, da mora sodišče v vsakem primeru ravnati hitro ni brez nepotrebnega odlašanja. Zaplet se je zgodil tudi na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2003, pri čemer utemeljeno zahteva strokovno razlago za zastoj.

Pritožba tožnika se zavrže. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 21. 2. 2001 po faksu vložil predlog za obnovo postopka, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja in je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 454/2005 z dne 19. 5. 2005. Obnova postopka je pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo in jo ZPP ureja v členih od 394 do vključno 401. člena. Sodišče prve stopnje je preizkušalo obnovitvene razloge iz 4., 5., 6. in 7. točke 394. člena ZPP. Ob navedenem je navedlo, da je iz vsebine predloga razbrati, da tožnik smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP (če stranka zve za nova dejstva ali nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku). Sodišče je ugotovilo, da je tožnik podal predloga za obnovo postopka prepozno po poteku petih let. Za obnovitveni razlog iz 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, ki ni vezan na rok pet let pa je ugotovilo, da ga tožnik vsebinsko ne uveljavlja. Sodišče je v svoji obrazložitvi tudi navedlo, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kot to določa ZPP v 26. poglavju, pri čemer ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka – konkretno tožnik, opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pri čemer določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje o tem, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) ureja v šestindvajsetem poglavju in torej lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kot to določa 3. odstavek 86. člena ZPP, ki izrecno določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemo od tega pravila določa 4. odstavek 86. člena, ki določa, da določba iz 3. odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da tožnik (enako kot v postopku pred sodiščem prve stopnje) pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2011 tudi ni predložil pooblastila odvetnika, kar je v nasprotju z določili 3. in 4. odstavka 86. člena ZPP, tožnik pa tudi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sklep o obnovi postopka zaradi pomanjkanja predpostavke obveznega odvetniška zastopanja kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določil 4. odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Kot že navedeno namreč 86. člen ZPP določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Po določilih 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki te pravice nima. Tožnik za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka ni imel postulacijske sposobnosti. Pritožbeno sodišče se pri navedenem sklicuje na zavzeto stališče dr. Galiča v komentarju 86. člena in 92. člena ZPP (1. knjiga, stran 368 in 384), ki navaja, da zahteva po obveznem odvetniškem zastopanju velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom. Enako stališče je večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v vrsti zadev, in sicer opr. št. I Up 421/2009, opr. št. I Up 305/2009, opr. št. I Up 323/2009, pri čemer se v tem delu na podlagi določil 22. člena Zakona o upravnem sporu v postopku uporabljajo določila ZPP. Odločitev temelji na določilih 352. člena ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je tožnik prav tako vložil nepodpisano pritožbo, pri čemer 335. člen ZPP določa, da mora pritožba obsegati: 1. navedbo sodbe (enako velja za sklep), zoper katero se vlaga, 2. izjavo ali se sodba izpodbija v celoti ali v določenem obsegu, 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Po določilih 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Tako je pritožba tožnika tudi nepopolna na podlagi določila 3. odstavka 343. člena ZPP, saj ne vsebuje sestavine iz 4. točke 335. člena ZPP, to je podpisa tožnika.

Pritožnik se v pritožbi sklicuje tudi na Ustavo Republike Slovenije, ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva in določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Tožniku z navedeno odločitvijo, ko je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot nedovoljeno in kot nepopolno zavrglo na podlagi določila 1. odstavka 343. člena ZPP in tako ni vsebinsko presojalo tožnikove pritožbe, tožniku ni bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, saj bi tožnik lahko vložil izredno pravno sredstvo skladno z določili ZPP, torej po pooblaščencu, ki je odvetnik ali sodišču predložil potrdilo, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno sodišče se do ostalih obširnih pritožbenih ugovorov tožnika ne opredeljuje, ker za odločitev niso relevantni.