Jedro

Vprašanje, ki ga zastavlja predlagateljica, ni konkretno in natančno, kršitve, ki jih zatrjuje, pa nimajo z izpodbijanim sklepom nobene povezave, pač pa naj bi jih sodišče storilo v drugih sodnih postopkih. Takšen predlog je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se šteje tožba (šlo je za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se je po razveljavitvi na njegovi podlagi izdanega sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, v pravdnem postopku obravnaval kot tožba) za umaknjeno na podlagi 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagateljica vsebine sklepa niti ne napada, pač pa „ozadje“ zadeve (nezdružitev dveh postopkov, v katerih sta nastopali isti stranki; hitro obravnavanje postopka, v katerem kot tožeča stranka nastopa tožena stranka, tistega, v katerem sama nastopa kot tožeča stranka, pa ne; odločanje istega senata v obeh zadevah; nepravilnosti v drugem izvršilnem postopku; napačna določitev vrednosti spornega predmeta). Meni, da je sodišče z izpodbijano odločbo preseglo meje dopustnega ravnanja, kot pomembno pravno vprašanje pa zatrjuje pravico državljanov RS, da dobijo odgovor, „kje so še dopustne zakonske meje N. pri izvršitvi izvršbe in kakšna je pri tem vloga sodišč“.

2. Predlog ni popoln.

3. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

4. Predlagateljica teh zahtev ni izpolnila. Vprašanje, ki ga zastavlja, ni konkretno in natančno, kršitve, ki jih zatrjuje, pa nimajo z izpodbijanim sklepom nobene povezave, pač pa naj bi jih sodišče storilo v drugih sodnih postopkih. Njene navedbe kažejo na nezadovoljstvo s postopanjem sodišča v več zadevah, v katerih nastopa kot pravdna stranka, ni pa razvidno, v čem naj ni bila konkretna izpodbijana odločba napačna in katero je tisto pravno pravilo, ki je bilo pri njeni izdaji kršeno.

5. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.