Jedro

Za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je predajo osebe zahtevala Nemčija, je predpisana višja zaporna kazen kot za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je izročitev zahtevala BiH. Obe državi zahtevata predajo oziroma izročitev za dejanji, ki sta bili storjeni na njunem ozemlju, obe zaradi izvedbe kazenskega postopka zoper zahtevano osebo. Nemčija je izdala nalog za prijetje in predajo, še preden je za izročitev zaprosila BiH. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri odločanju bistvenega pomena, da je bilo predhodni prošnji BiH za izročitev zahtevane osebe pravnomočno ugodeno že s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 6. 2013, torej še preden je Nemčija izdala nalog za prijetje in predajo M. R. Takšna odločitev, gre za res iudicata, je za našo državo zavezujoča. Celovita presoja navedenih okoliščin pokaže, da je ta dodatna prvina, ki jo je treba upoštevati v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena ZSKZDČEU-1 (okoliščine, določene z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo), prevalentna in narekuje izročitev zahtevane osebe BiH.

Izrek

M. R. se izroči Bosni in Hercegovini.

Obrazložitev

A. 1. Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1) v prvem odstavku 32. člena določa, da v položaju, ko je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, o tem, ali se preda državi članici ali izroči tretji državi, odloči senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na tej podlagi je Okrožno sodišče v Kopru z dopisom z dne 17. 2. 2017 Vrhovnemu sodišču v odločanje odstopilo zadevo II Pom-i 4284/2017. B.

2. Vrhovno sodišče na podlagi predloženega spisa (II Pom-i 4284/2017, ki mu je priložen spis I Kpd 23659/2013) ugotavlja sledeče: - senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 13. 2. 2017 odločil, da so izpolnjeni pogoji za izročitev zahtevane osebe Zvezni republiki Nemčiji (v nadaljevanju Nemčija). Državno tožilstvu v Münchnu je namreč 22. 5. 2015 izdalo Evropski nalog za prijetje in predajo 256 JS 203963/03 zaradi kaznivega dejanja ropa z izsiljevanjem po prvem odstavku 253. člena, 255. členu, prvem odstavku 249. člena in 1. točko drugega odstavka 250. člena kazenskega zakonika Nemčije. Najvišja predpisana kazen, ki jo je mogoče izreči za to dejanje, je 15 let zapora. Dejanje naj bi bilo storjeno v Münchnu 28. 11. 2002; - senat Okrožnega sodišče v Kopru je z istim sklepom odločil, da so izpolnjeni pogoji za izročitev zahtevana osebe Bosni in Hercegovini (v nadaljevanju BiH). Pravosodni organi BiH so namreč 12. 1. 2016 zoper zahtevano osebo razpisali mednarodno tiralico 170K03128311 zaradi kaznivega dejanja goljufije po drugem odstavku 294. člena v zvezi s 1. členom kazenskega zakonika Federacije Bosne in Hercegovine. Najvišja predpisana kazen, ki jo je mogoče izreči za to dejanje, so 3 leta zapora. Dejanje naj bi bilo storjeno v Bihaću 20. 6. 2009; - preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Kpd 23659/2013 z dne 10. 6. 2013 odločila, da so izpolnjeni pogoji za izročitev zahtevane osebe BiH, in da so izpolnjeni pogoji za odložitev te izvršitve, dokler se kazenski postopki v Republiki Sloveniji (zadevi V K 16385/2011 in II K 52830/2012 Okrajnega sodišča v Ljubljani, zadeva I K 62649/2012 Okrajnega sodišča v Kopru in I K 35903/2012 Okrajnega sodišča v Celju) ne končajo, v primeru pravnomočnih sodb pa, dokler se kazenske sankcije ne izvršijo. Odločbo je oprla na 3. in 17. člen Pogodbe med Republiko Slovenijo in BiH o izročitvi (Uradni list RS – MP, št. 28/2002). Ministrstvo za pravosodje BiH je namreč s pisanjem z dne 10. 5. 2013 zaprosilo za izročitev zahtevane osebe zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 239. člena Kazenskega zakonika Republike Srbske. Najvišja predpisana kazen, ki jo je mogoče izreči za to dejanje, je 5 let zapora. Dejanje naj bilo storjeno 3. 5. 2008 v Prnjavoru. Kazenski postopki, ki so bili podlaga za odložitev izročitve, so se pravnomočno končali, za izročitev ni bilo več ovir (dopis Ministrstva za pravosodje z dne 15. 10. 2015). Kljub temu izročitev ni bila izvršena, ker lokacija zahtevane osebe ni bila znana; - kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so 26. 1. 2017 na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo Nemčije in dveh mednarodnih tiralic BiH zahtevani osebi odvzeli prostost v Izoli. Zoper njo je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru I Kpd 4284/2017 z dne 26. 1. 2017 odrejen pripor, ki je bil s sklepom istega sodišča II Pom-i 4284/2017 z dne 10. 2. 2017 odpravljen in znova odrejen na drugi pravni podlagi.

3. V obravnavani zadevi je torej zoper isto osebo, državljana BiH in Republike Srbije, odločeno, da se preda državi članici Evropske unije – Nemčiji, in izroči tretji državi – BiH. ZSKZDČEU-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da v takšnih primerih o tem, ali se zahtevano osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča. Na podlagi tretjega odstavka 32. člena v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZSKZDČEU-1 Vrhovno sodišče pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

4. V Pogodbi med Republiko Slovenijo in BiH o izročitvi (Uradni list RS – MP, št. 28/02) je v prvem odstavku 18. člena predpisano, da če prosi za izročitev iste osebe več držav zaradi istega ali zaradi raznih kaznivih dejanj, se da prednost prošnji države, katere državljan je ta oseba.

5. Za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je predajo osebe zahtevala Nemčija, je predpisana višja zaporna kazen kot za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je izročitev zahtevala BiH. Obe državi zahtevata predajo oziroma izročitev za dejanji, ki sta bili storjeni na njunem ozemlju, obe zaradi izvedbe kazenskega postopka zoper zahtevano osebo. Nemčija je izdala nalog za prijetje in predajo, še preden je za izročitev zaprosila BiH. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri odločanju bistvenega pomena, da je bilo predhodni prošnji BiH za izročitev zahtevane osebe pravnomočno ugodeno že s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 6. 2013, torej še preden je Nemčija izdala nalog za prijetje in predajo M. R. Takšna odločitev, gre za res iudicata, je za našo državo zavezujoča. Celovita presoja navedenih okoliščin pokaže, da je ta dodatna prvina, ki jo je treba upoštevati v skladu s določbo tretjega odstavka 32. člena ZSKZDČEU-1 (okoliščine, določene z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo), prevalentna in narekuje izročitev zahtevane osebe BiH.

C.

6. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da se zahtevana oseba izroči BiH.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v treh dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožba odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (prvi odstavek 33. člena ZSKZDČEU-1).