17. 9. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Klemen Vogrinec, odvetnik v Slovenski Bistrici, na seji 17. septembra 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti desetega odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14) in enajstega odstavka 92. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj z zahtevo in njenimi dopolnitvami, vloženimi 16. 5. 2014, 22. 5. 2014 ter 21. 8. 2014, izpodbija deseti odstavek 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) in enajsti odstavek 92. člena Zakona o obrambi (ZObr). Izpodbijani določbi določata prenehanje delovnega razmerja za vojaško osebo na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje iz 204. člena ZPIZ-2, to je pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Predlagatelj zatrjuje neskladje izpodbijanih določb s 14., 50. in 153. členom Ustave. Navaja, da so pravice delavcev oziroma pripadnikov Slovenske vojske ogrožene, ker se jim na podlagi izpodbijanih določb prekine delovno razmerje za nedoločen čas pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev s polno odmero starostne pokojnine, kar se odraža v občutno nižji pokojnini. Izpostavili so primer vojaške osebe, ki bo poklicno upokojena le nekaj več kot štiri mesece, v tem času bo prejemala enormno visoko poklicno pokojnino, potem pa se bo upokojila s krivično odmero pokojnine v višini 53,25 odstotkov pokojninske osnove.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Reprezentativni sindikat kot upravičeni predlagatelj mora izkazati konkretno in neposredno ogroženost, medtem ko abstraktna ogroženost ne zadostuje za izpolnitev tega zakonskega pogoja (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013). Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-154/12 z dne 6. 3. 2014 že zavzelo stališče, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, če jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja.

3.Po prenehanju delovnega razmerja na podlagi izpodbijanih določb je vojaškim osebam zagotovljena možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine, pri čemer je njihovi volji prepuščena odločitev o tem, ali bodo to možnost izrabile ali ne. Višina mesečne poklicne pokojnine ni zakonsko določena, ampak se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca na podlagi aktuarskega izračuna (šesti odstavek 204. člena ZPIZ-2). Zakonsko je določen zgolj njen minimum.[1] Za kasnejšo odmero polne starostne pokojnine je predvidena možnost ugodnejše prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja (četrti odstavek 25. člena ZPIZ-2)[2] ter dokup pokojninske dobe za razliko med pridobljeno dodano dobo in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine (enajsti in dvanajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2).[3] Predlagatelj je izpostavil primer vojaške osebe, ki je po polici poklicnega zavarovanja upravičena do poklicne pokojnine v višini 2.328,33 EUR, ni pa izkazal, da ta znesek ob upoštevanju opisane ureditve v ZPIZ-2 prizadetemu ne zagotavlja zadostne socialne varnosti.

4.Ustavno sodišče je zaključilo, da predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Četrti odstavek 204. člena ZPIZ-2 določa, da poklicna pokojnina ne sme biti nižja od starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe.

[2]Peti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da te prispevke zavarovanca, ki je že uveljavil pravico do poklicne pokojnine, plačuje delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje.

[3]Trinajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da sredstva za ta dokup pokojninske dobe plača delodajalec zavarovanca, vključenega v poklicno zavarovanje.