Jedro

Da bi šteli pritožbo za popolno, ne zadošča, da je tožena stranka (družba) na koncu pritožbe napisala svojo firmo (ampak bi se moral podpisati direktor). Ker se v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi moralo sodišče prve stopnje takšno nepopolno pritožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo z 8. 12. 2010 in je trajalo do vključno 20. 2. 2011 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika za čas od 8. 12. 2010 do 20. 2. 2011 prijavi v socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku iz naslova neizplačanih neto plač izplača znesek 9.088,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih v izreku navedenih zneskov od v izreku navedenih datumov do plačila ter tožniku za čas od 1. 4. 2010 do 20. 2. 2011 plača prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača odškodnino v višini 832,34 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku iz naslova stroškov za prehrano med delom izplača 452,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od posameznih zneskov tečejo od datumov, navedenih v izreku, višji zahtevek za plačilo 188,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (5. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku iz naslova stroškov ... izplača 120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih navedenih zneskov od datumov, navedenih v izreku (6. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust 2009 v višini 800,00 EUR bruto in regres za letni dopust za leto 2010 v višini 800,00 EUR bruto ter po odvodu davka tožniku izplača neto znesek za leto 2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje ter za leto 2010 od 2. 7. 2010 dalje do plačila (7. točka izreka).

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v delu tožbe za plačilo odškodnine v višini 6.750,00 EUR (1. točka izreka sklepa) in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 1.835,32 EUR.

S sklepom o popravi je sodišče popravilo očitno pisno napako v 7. točki izreka tako, da je datum „2. 7. 2010“ nadomestilo z datumom „2. 7. 2009“. V gornjem povzetku odločitve sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče že upoštevalo navedeno popravo sodbe.

Zoper takšno sodbo, sklep o popravi ter odločitev o stroških postopka se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje pristransko sledilo zgolj navedbam tožnika in prič D.M. in T.H., čeprav so vsi ti imeli interes, da so trdili, da so s toženo stranko imeli dogovorjeno višjo plačo od tiste, ki je navedena v pogodbi o zaposlitvi. Pri toženi stranki ni bilo nadurnega dela, nasprotno, od začetka leta 2010 je tožena stranka beležila konstanten upad prometa in prihodkov. Tožnik je trdil, da pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni prejel vabila na zagovor, obenem pa ni pojasnil, zakaj vse od 15. 11. 2010 ni več prihajal na delo. Tožnik ni z ničemer dokazal utemeljenosti zahtevka za plačilo stroškov mobitela, saj ga nikoli ni uporabljal za službene namene. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je prišlo do drugačne ugotovitve. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo niti do enega dokaza ali trditve tožene stranke iz odgovora na tožbo, temveč je v celoti sledilo le tožniku. Tako ni upoštevalo navedb tožene stranke o škodi, ki jo je tožnik povzročil pri delu z delovnimi stroji. Tožena stranka je to škodo upravičeno pobotala s tožnikovimi terjatvami iz naslova neizplačanih plač in regresov. Tožnik se je s takšnim načinom poplačila strinjal, kar izhaja tudi iz njegovih ravnanj pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj nihče ni bi prihajal več mesecev na delo, ne da bi za to prejel plačilo. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da pritožba ni niti žigosana z žigom tožene stranke in tudi ne podpisana, prav tako iz nje ni razvidno, katera pooblaščena oseba jo je sestavila. Tožba nima sestavin, ki jih zahteva 335. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Tožnik bo na pritožbo lahko vsebinsko odgovoril šele v primeru, če bo tožena stranka vložila popolno pritožbo.

Pritožba ni popolna.

V skladu s 355. členom ZPP mora pritožba vsebovati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika. Navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga (1. točka 335. člena) in podpis pritožnika (4. točka 335. člena) sta nujni sestavini vsake pritožbe, saj tretji odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP.

Pritožba ni podpisana, saj ne zadošča, da je na koncu pritožbe zgolj natipkano skrajšano ime tožene stranke: P. d.o.o., temveč bi pritožba morala biti podpisana. Pravna oseba procesnih dejanj ne more izvrševati neposredno, temveč le preko fizičnih oseb, ki so zato pooblaščene. Navedeno pomeni, da bi pritožbo moral podpisati direktor tožene stranke in pritožbo tudi opremiti z žigom, kakor je to storil pri odgovoru na tožbo.

V 336. členu ZPP je določeno, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Navedeno pomeni, da sodišče prve stopnje nepopolne pritožbe toženi stranki ne bi smelo vrniti v dopolnitev, temveč bi predsednica senata sodišča prve stopnje pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP morala zavreči kot nepopolno. Prvi odstavek 343. člena namreč določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Predsednica senata sodišča prve stopnje pritožbe ni zavrgla kot nepopolne, zato je potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 351. člena ZPP. Ta določa, da sodišče druge stopnje lahko na seji zavrže pritožbo kot prepozno, nepopolno ali kot nedovoljeno.

Tožena stranka je bila v pravnem pouku izpodbijane sodbe, prav tako pa tudi v pravnem pouku sklepa o popravi, opozorjena, da mora pritožba med drugim vsebovati tudi podpis pritožnika in da bo pritožba zavržena, če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tožena stranka tega opozorila ni upoštevala, saj je vložila nepodpisano pritožbo, zato mora nositi posledice takšne neskrbnosti.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nepopolno.