Fotografiranje brez dovoljenja na objektu v lasti podjetja

Datum

20.10.2023

Številka

07121-1/2023/1321

Kategorije

Fotografije kot OP

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da vas je delavec, ki je opravljal storitve na objektu v lasti podjetja, slikal. To ste mu prepovedali, ampak je vseeno nadaljeval. Prosite nas za mnenje, ali je dovoljeno fotografirati kogarkoli kjerkoli.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je o vprašanju fotografiranja izdal že veliko mnenj, ki si jih lahko ogledate s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«). Predvsem je v vašem primeru vprašanje, ali sploh gre za obdelavo osebnih podatkov, ali pa gre bolj za morebitni poseg v pravico do zasebnosti in posledično možno odškodninsko in/ali kazensko odgovornost.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

IP prav tako opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Fotografiranje posameznika pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru fotografiranja posameznika brez njegove privolitve lahko pomeni poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

V vašem primeru okoliščine primera niso natančno podane, prav tako ni povsem jasno, ali je omenjeni delavec sploh dejansko fotografiral ali se je morda samo pretvarjal, da to počne. Ne navajate namreč niti, ali je delavec na kakšen način uporabil fotografijo, da bi dobili dokaz, da jo je dejansko posnel in kasneje, da bi lahko presodili, ali je prišlo do obdelave osebnih podatkov, kot jo opredeljuje Splošna uredba.

V nadaljevanju torej pojasnjujemo nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. V skladu šestim odstavkom 4. člena Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

Osebni podatki predstavljajo skladno s prvim odstavkom 4. člena Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, na primer njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov.

V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (obvezno informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov,…).

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so za zasebni sektor naslednje:

-privolitev (točka (a)),

-sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

-zakon oziroma izvajanje javnih nalog (točka (c) oziroma (e)),

-zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika (točka (f)).

V zvezi s pravnimi podlagami v zasebnem sektorju si lahko ogledate tudi infografiko, objavljeno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/png/infografike/pravne_podlage_zasebni_sektor_s_pogoji_privolitve.pdf.

Pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z objavo fotografij ali posnetkov javnih površin pride v poštev zlasti privolitev posameznika iz člena 6(1)(a) Splošne uredbe. Kadar pa zaradi posebnih okoliščin (npr. snemanje dogodka na javnem kraju, ki se ga udeleži veliko ljudi, tudi snemanje javnih površin) ni mogoče zbrati privolitev, lahko pride v poštev tudi podlaga po členu 6(1)(f) Splošne uredbe, torej zakoniti interesi upravljavca. Izbor pravne podlage mora ustrezati vsem okoliščinam konkretnega primera, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec.

IP je v preteklosti že odgovarjal na vsebinsko podobna vprašanja, zato vam priporočamo, da se seznanite z vsebino neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/ (kategorija »Fotografije kot OP«; npr. mnenje št. 0712-1/2019/1811, št. 0712-1/2019/2315, 0712-1/2019/637).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov