Jedro

Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v 4. točki izreka za znesek 38.433,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.2.1995 dalje do plačila in v 6. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2. V preostalem izpodbijanem delu (4. in 5. točka izreka) se pritožba zavrne in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano odločbo je prvostopno sodišče odločilo, da se tožba in nasprotna tožba obravnavata skupaj (1. točka izreka), sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... zaradi umika tožbe v 1. in 3. točki izreka razveljavilo in postopek ustavilo (2. točka izreka), dovolilo objektivno spremembo nasprotne tožbe (3. točka izreka), nasprotno tožbo, s katero je nasprotno tožeča stranka zahtevala plačilo zneska 511.090,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi zavrglo (4. točka izreka), tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo zneska 94.993,00 SIT z zamudnimi obrestmi pa zavrnilo (5. točka izreka). Po nasprotni tožbi toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov po nasprotni tožbi tožeče stranke v znesku 7.650,00 SIT (6. točka izreka). Zoper navedeno odločbo v delu, v katerem ni uspela (drugi odstavek 365. člena ZPP) se je pravočasno pritožila tožena stranka (po nasprotni tožbi tožeča) in uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi v celoti ugodi. Navedla je, da se stanje odjema ni spreminjalo od leta 1986 dalje in je tožeča stranka s toženo po nasprotni tožbi šele 16.7.1997 uspela skleniti pogodbo za odjem z manjšo odjemno močjo. Pri tem je šlo le za formalno odločitev tožene stranke. Tožeča stranka bi sicer lahko v pravdah, ki so jim sledile nezakonite izvršbe, vlagala obnove postopka, saj je izvedela za dejstvo, ki je obstajalo v času pravd, pa tega ni storila, pač pa sedaj uveljavlja zahtevek na povračilo polovice plačanega zneska zaradi neupravičene obogatitve tožene stranke. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena po nasprotni tožbi toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je delno utemeljena. Nesprejemljivo in v nasprotju z razlogi pravne varnosti je stališče pritožnice, da je bila po nasprotni tožbi tožena stranka neupravičeno obogatena kljub temu, da je do poplačila svojih terjatev prišla v izvršilnih postopkih na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP. Ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe prvostopnega sodišča pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po nasprotni tožbi tožeča stranka uveljavljala tudi povračilo plačanega zneska 38.433,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.5.1995 na podlagi izvršilnega sklepa opr. št. ... (trditve v točki 2 na list. št. 39). Kot izhaja iz spisovnega gradiva, gre za izvršilno zadevo, ko ji je skladno z drugim odstavkom 55.a člena ZIP sledil obravnavani spor. Prvostopno sodišče je namreč prezrlo, da je izvršilno sodišče v tej zadevi s sklepom opr. št. ... z dne ... (list. št. 29) razveljavilo klavzulo pravnomočnosti izdanega sklepa o izvršbi. Glede na umik tožbe in posledično izdani sklep o umiku v 2. točki izpodbijane odločbe prvostopnega sodišča torej o tem delu zahtevka še ni bilo meritorno odločeno in ga tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) lahko s tožbo ponovno uveljavlja (primerjaj tretji odstavek 193. člena ZPP). Ugotovitev in razlogi sklepa o zavrženju nasprotne tožbe so zato v tem delu v nasprotju z listinami v spisu. Zaradi zagrešene bistvene postopkovne kršitve po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP je pritožbeno sodišče zato na podlagi 3. točke 380. člena ZPP pritožbi ugodilo in v obsegu, kot to izhaja iz 1. točke dispozitiva odločbe pritožbenega sodišča, sklep prvostopnega sodišča v 4. točki izreka odločbe razveljavilo, posledično pa tudi odločitev o stroških postopka (6. točka izreka) in v tem obsegu vrnilo zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek. V preostalem delu pa je pritožbo zoper 4. točko izreka odločbe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP). Pritožnica neutemeljeno izpodbija odločitev prvostopnega sodišča v 5. točki izreka, s katerim je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo zneska 94.993,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. V pritožbi ne izpodbija odločilnih ugotovitev prvostopnega sodišča, da je šele v maju 1997 toženi stranki predložila vso potrebno dokumentacijo za izdajo soglasja za znižanje priključne moči, ki ga je tožena stranka izdala 6.6.1997 ter ugotovitev, da se sporna računa, katerih vračilo plačila v skupnem znesku 94.993,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zahteva zaradi neupravičene obogatitve, se nanaša na porabo toplotne energije za obdobje pred izdajo soglasja. Čim pa je tako, je tožena stranka imela podlago za obračunavanje toplotne energije glede na priključno moč, ugotovljeno v pogodbi z dne 31.10.1989. Za spremembo pogodbe z ugotovljeno zmanjšano priključno močjo so bili namreč pogoji izpolnjeni šele v juniju 1997. Prvostopno sodišče je zato na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi v 5. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).