Jedro

Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Zoper sklep stečajnega senata, s katerim ga je napotilo, da zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v znesku 31,395.934,88 SIT začne postopek pred sodiščem ali drugim organom, se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da o prijavljeni terjatvi že teče spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VII Pg ..., kar je navedel skladno s 4. odst. 137. čl. ZPPSL že v prijavi terjatve. Vložitev nove tožbe na ugotovitev obstoja terjatve zato ni možna. Smiselno je predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani napotitveni sklep razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Pritožba ni utemeljena. V situaciji, ko je upniku v stečajnem postopku prijavljena terjatev prerekana, ZPPSL v 1. odst. 144. čl. stečajnemu senatu nalaga, da s sklepom napoti upnika, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Skladno s citiranim določilom je stečajni senat z izdajo izpodbijanega sklepa tako tudi postopal. Določila 1. odst. 144. čl. ZPPSL zato ni mogoče razumeti tako, da mora upnik vselej vložiti tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, pač pa, da mora sprožiti postopek, ki bo pripeljal do željenega rezultata. Če je bil o sporni prerekani terjatvi že začet pravdni postopek (ki je moral biti skladno s 4. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka), bo upnik pač predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka z ustrezno prilagoditvijo tožbenega zahtevka nastali procesni situaciji (iz dajatvenega v ugotovitvenega). Svoj pravni intres pa bo upnik lahko v pravdnem postopku izkazal prav z izpodbijanim sklepom. Zmotno je torej tolmačenje upnika, da je bil z izpodbijanim sklepom upnik napoten k vložitvi nove tožbe. Te upniku glede na zgoraj obrazloženo ne bo potrebno vložiti, v kolikor je bil za celotno prijavljeno in v stečajnem postopku prerekano terjatev že pred začetkom stečajnega postopka začet pravdni postopek. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, ker pa prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL), je bilo potrebno na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.