Jedro

V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi dolžnik po seznanjenosti s sodnim pisanjem moral v 11 dneh organizirati poslovanje tako, da bi kdorkoli iz podjetja dvignil pošiljko. Ker je šel kljub temu na kolektivni dopust, se je izpostavil nevarnosti zamude pri vložitvi ugovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 6. 1. 2020 (1. točka izreka). Zavrglo je ugovor dolžnika (2. točka izreka). Ugotovilo je, da iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je vročevalec poskušal sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2019 osebno vročiti dolžniku 9. 12. 2019. Ker ni bilo mogoče, je bilo v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ne glede na datum, ko je naslovniku puščeno pisanje v predalčniku (v danem primeru izhaja iz obvestila o opravljeni vročitvi 27. 12. 2019) se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka od obvestila, to je 24. 12. 2019. Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust zaposlenih med božično-novoletnimi prazniki ni nepričakovan dogodek, zato bi moral dolžnik poslovanje organizirati tako, da nemoteno poteka oziroma sprejeti ukrepe, ki bi mu omogočili sprejemanje pošte. Dožniku je bil sklep o izvršbi vročen 24. 12. 2019, zato se je rok za ugovor iztekel 3. 1. 2020. Ugovor, vložen 6. 1. 2020, je vložen po preteku 8-dnevnega ugovornega roka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v začetku decembra po mesecih iskanja ustreznega mostnega dvigala na trgu tega končno našel v Italiji. Po uvodnih pogajanjih okoli cene se je 11. 12. 2019 odpravil na pot v C. v Italiji na ogled dvigala. S poti so se vrnili 13. 12. 2019. Na poti so bili od sedmih zaposlenih štirje, vključno z direktorjem. Žal se prodajalec ni držal dogovora in je dvigalo demontiral šele po novoletnih praznikih. To je povzročilo v trenutku, da delavcem enostavno ni imel kaj dati za delati. Tako se je z delavci dogovoril, da s kolektivnim dopustom pričnejo že prej in se z delom zaključi 19. 12. 2019. To ni bil planiran kolektivni dopust, temveč impulzivna odločitev zaradi nepričakovane situacije, do katere je prišlo zaradi neresnosti dobavitelja dvigala. Zato očitek, da bi to morali planirati, v celoti zavrača. Neizkoriščenega letnega dopusta so imeli vsi več kot dovolj. Da bi nekdo dežural, da bi sprejemal pošto, v tako malem podjetju poslovanje ne prenese. Žal v malem podjetju ni možno oziroma ekonomsko ni izvedljivo. Njegovo podjetje nima tajnice ali nekoga, ki je stalno v pisarni. V celoti zavrača, da delo ni organizirano z ustrezno skrbnostjo.

3. Upnik je po pooblaščenki odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je bil dolžnik o tem, da mora na pošti dvigniti sodno pisanje, seznanjen že 9. 12. 2019. To je bil ponedeljek, uradni delovni dan, zato bi moral z vso skrbnostjo dobrega gospodarstvenika poskrbeti za dvig sodne pošiljke v nadaljnjih 15 dneh. Dolžnik je bil po lastnih navedbah v tujini odsoten od 11. do 13. 12. 2019, pa še to niso bili odsotni vsi zaposleni, zato bi dvig sodne pošiljke lahko oziroma s skrbnostjo dobrega gospodarja moral dvigniti v naslednjih dneh. Predvsem je imel do kolektivnega dopusta, ki naj bi ga pričel 20. 12. 2019, še cel delovni teden za to, da bi sodno pošiljko lahko prevzel. Iz opisanih ravnanj dolžnika ni mogoče govoriti o drugem kot o malomarnosti, kar ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločilna v zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je vročevalec poskušal sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2019 osebno vročiti dolžniku 9. 12. 2019. Dolžnik te ugotovitve ne izpodbija. Pretežno navaja pritožbene novote: (-) da je podjetje, ki je v tistem času zaposlovalo sedem oseb, vključno z direktorjem, (-) da je v začetku decembra po mesecih iskanja ustreznega mostnega dvigala na trgu tega končno našel v Italiji, (-) da se je po uvodnih pogajanjih okoli cene 11. 12. 2019 odpravil na pot v C. v Italiji na ogled dvigala, (-) da se je s poti vrnil 13. 12. 2019, (-) da so na poti bili od sedmih zaposlenih štirje, vključno z direktorjem. Ker dolžnik ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel brez lastne krivde podati pravočasno v ugovoru in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo1 (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Od prejema obvestila o poskusu vročitve 9. 12. 2019 do začetka kolektivnega dopusta 20. 12. 2019 je imel dolžnik 11 dni časa, da bi prevzel sodno pisanje. Na obvestilu je zaznamek, da se v sodnem pisanju nahaja sklep o izvršbi s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi po seznanjenosti s sodnim pisanjem moral v 11 dneh organizirati poslovanje tako, da bi kdorkoli iz podjetja dvignil pošiljko. Ker je šel kljub temu na kolektivni dopust, se je izpostavil nevarnosti zamude pri vložitvi ugovora. Sodišče prve stopnje je v ugotovljenih dejanskih okoliščinah pravilno zaključilo, da dolžnik ni dokazal opravičljivega razloga za zamudo po prvem odstavku 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pravilno je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je dolžnik vložil ugovor 6. 1. 2020 in da se je rok iztekel za ugovor 3. 1. 2020. Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija. Pravilno je zavrglo ugovor kot prepozen na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Tudi če bi sodišče druge stopnje upoštevalo te navedbe, bi pomenilo, da so v času službene poti od 11. do 13. 12. 2019 še vedno ostali trije zaposleni v podjetju, za katere ni dolžnik navedel razloga zakaj ne bi mogli prevzeti pošte od prejema obvestila o poskusu vročitve 9. 12. 2019 do kolektivnega dopusta 20. 12. 2019.