Jedro

Jedro

Položaj tožnika v upravnem sporu ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je lahko aktivno legitimirana v upravnem sporu samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi tak položaj sicer lahko imela, pa ga ni imela.

Položaj tožnika v upravnem sporu ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je lahko aktivno legitimirana v upravnem sporu samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi tak položaj sicer lahko imela, pa ga ni imela.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 814/2016 z dne 14. 9. 2018, o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči.

1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 814/2016 z dne 14. 9. 2018, o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči.

2.V obrazložitvi je navedlo, da tožnica po ZUS-1 ne more biti stranka v tem upravnem sporu, ker ni bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Vrhovno sodišče je v zadevah I Up 98/2018,I Up 54/2019 in I Up 56/2020 sprejelo stališče, da sodišče pri preizkusu procesnih predpostavk tožbe ne pazi na to, ali bi tožnik moral biti stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, položaja stranke v upravnem sporu pa mu tudi ne more priznati na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Da bi v upravnem postopku zahtevala udeležbo ali vročitev odločbe, da bi jo organ povabil k udeležbi ali da bi udeležbo priglasila, tožnica sicer ni zatrjevala.

2.V obrazložitvi je navedlo, da tožnica po ZUS-1 ne more biti stranka v tem upravnem sporu, ker ni bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Vrhovno sodišče je v zadevah I Up 98/2018,I Up 54/2019 in I Up 56/2020 sprejelo stališče, da sodišče pri preizkusu procesnih predpostavk tožbe ne pazi na to, ali bi tožnik moral biti stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, položaja stranke v upravnem sporu pa mu tudi ne more priznati na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v postopku. Da bi v upravnem postopku zahtevala udeležbo ali vročitev odločbe, da bi jo organ povabil k udeležbi ali da bi udeležbo priglasila, tožnica sicer ni zatrjevala.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču, da nadaljuje postopek. Navaja, da bi v upravnem postopku morala imeti položaj stranke udeleženke oziroma da bi morala biti obveščena o stroških, ki jih je toženka izplačala odvetniku. Da ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči pravico do stranske udeležbe v postopku obračuna teh storitev, je tudi stališče Vrhovnega sodišča iz zadeveI Up 239/2023. Ker je imela pritožnica torej pravico biti stranska udeleženka v upravnem postopku (drugačna presoja Upravnega sodišča je napačna), ji pripada tudi položaj stranke v tem upravnem sporu. Toženka bi morala pritožnico obvestiti o začetku upravnega postopka, o njeni pravici do izjave v njem in o posledicah izpodbijane odločitve, pa je ni. Če bi jo, bi pritožnica vstopila v postopek.

3.Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču, da nadaljuje postopek. Navaja, da bi v upravnem postopku morala imeti položaj stranke udeleženke oziroma da bi morala biti obveščena o stroških, ki jih je toženka izplačala odvetniku. Da ima upravičenec do brezplačne pravne pomoči pravico do stranske udeležbe v postopku obračuna teh storitev, je tudi stališče Vrhovnega sodišča iz zadeveI Up 239/2023. Ker je imela pritožnica torej pravico biti stranska udeleženka v upravnem postopku (drugačna presoja Upravnega sodišča je napačna), ji pripada tudi položaj stranke v tem upravnem sporu. Toženka bi morala pritožnico obvestiti o začetku upravnega postopka, o njeni pravici do izjave v njem in o posledicah izpodbijane odločitve, pa je ni. Če bi jo, bi pritožnica vstopila v postopek.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

K I. točki izreka

5.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Aktivno legitimacijo v upravnem sporu opredeljuje 17. člen ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ugotovitvi Upravnega sodišča, da pritožnica to ni bila, pritožba ne nasprotuje. Bistvo pritožbenih ugovorov je, da naj bi bila pritožnica do aktivne legitimacije v tem upravnem sporu upravičena že zato, ker bi v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta lahko imela položaj stranske udeleženke, pa ga ni, ker je toženka o tej možnosti ni obvestila.

6.Aktivno legitimacijo v upravnem sporu opredeljuje 17. člen ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Ugotovitvi Upravnega sodišča, da pritožnica to ni bila, pritožba ne nasprotuje. Bistvo pritožbenih ugovorov je, da naj bi bila pritožnica do aktivne legitimacije v tem upravnem sporu upravičena že zato, ker bi v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta lahko imela položaj stranske udeleženke, pa ga ni, ker je toženka o tej možnosti ni obvestila.

7.To stališče je zmotno. Iz navedenega zakonskega besedila izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaj tožnika v upravnem sporu tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku.1 Tako je tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča2 lahko aktivno legitimirana v upravnem sporu samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi tak položaj sicer lahko imela, pa ga ni.

7.To stališče je zmotno. Iz navedenega zakonskega besedila izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu torej ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec. Položaj tožnika v upravnem sporu tako ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku.  Tako je tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko aktivno legitimirana v upravnem sporu samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ne pa tudi oseba, ki bi tak položaj sicer lahko imela, pa ga ni.

8.Drugače ne izhaja niti iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 239/2023 z dne21. 8. 2024, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje pritožnici oziroma ponavlja svoje stališče iz 11. točke obrazložitve sklepa v zadevi I Up 239/2023, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči pripada položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe o končnem obračunu storitev izvajalca te pomoči in da ima toženka na podlagi 143. člena ZUP tudi obveznost, da ga v ta postopek povabi. Vendar pa Upravno sodišče izpodbijane odločitve (v nasprotju s pritožbenimi navedbami) ni utemeljilo na stališču, da pritožnica ni imela pravice udeleževati se postopka kot stranska udeleženka, ampak na neprerekani ugotovitvi, da v postopek nikoli ni vstopila, niti ni tega zahtevala.

8.Drugače ne izhaja niti iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 239/2023 z dne21. 8. 2024, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje pritožnici oziroma ponavlja svoje stališče iz 11. točke obrazložitve sklepa v zadevi I Up 239/2023, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči pripada položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe o končnem obračunu storitev izvajalca te pomoči in da ima toženka na podlagi 143. člena ZUP tudi obveznost, da ga v ta postopek povabi. Vendar pa Upravno sodišče izpodbijane odločitve (v nasprotju s pritožbenimi navedbami) ni utemeljilo na stališču, da pritožnica ni imela pravice udeleževati se postopka kot stranska udeleženka, ampak na neprerekani ugotovitvi, da v postopek nikoli ni vstopila, niti ni tega zahtevala.

9.Vrhovno sodišče glede na pritožbene navedbe pojasnjuje še, da mora oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranske udeleženke, ima pa materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranske udeleženke v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Če doseže, da ji organ prizna položaj stranske udeleženke, lahko tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem (v primeru obnove v obnovljenem) postopku. Sicer pa lahko v upravnem sporu izpodbije sklep, s katerim ji ni bila priznana pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 17. člena ZUS-1).  Da bi bil v tem upravnem sporu izpodbijan tak sklep, pa pritožnica ne trdi, niti to ne izhaja iz spisa Upravnega sodišča.

9.Vrhovno sodišče glede na pritožbene navedbe pojasnjuje še, da mora oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranske udeleženke, ima pa materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranske udeleženke v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Če doseže, da ji organ prizna položaj stranske udeleženke, lahko tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem (v primeru obnove v obnovljenem) postopku. Sicer pa lahko v upravnem sporu izpodbije sklep, s katerim ji ni bila priznana pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 17. člena ZUS-1).3 Da bi bil v tem upravnem sporu izpodbijan tak sklep, pa pritožnica ne trdi, niti to ne izhaja iz spisa Upravnega sodišča.

10.Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

10.Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

K II. točki izreka

11.Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11.Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

-------------------------------

1Sklep Vrhovnega sodišča I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 (7. točka obrazložitve).

1Sklep Vrhovnega sodišča I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 (7. točka obrazložitve).

2Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 98/2018 z dne 29. 5. 2019, I Up 54/2019 z dne11. 12. 2019 in I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, ki jih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavlja tudi Upravno sodišče.

2Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 98/2018 z dne 29. 5. 2019, I Up 54/2019 z dne11. 12. 2019 in I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, ki jih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavlja tudi Upravno sodišče.

3Sklep Vrhovnega sodišča I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 (8. točka obrazložitve).

3Sklep Vrhovnega sodišča I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 (8. točka obrazložitve).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 17

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 17

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.