Jedro

Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnica zahteva ugotovitev, da je nedopustna izvršba s prodajo solastniškega deleža do ½ nepremičnine posamezni del št. 54 v stavbi št. 4471, k. o. X., dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 2874 VL 30849/2008-73. Sodišče je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 1.993,95 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi pojasnjuje, da je dolžnik v izvršilnem postopku R. V., izvršba teče le zoper njega, zaradi česar sodišče ne more širiti odgovornosti še na tožečo stranko, čeprav je dolžnikova žena. V nadaljevanju se pritožnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-128/03-27 in podaja stališča o originarnem načinu pridobitve lastninske pravice v času trajanja zakonske zveze. Pritožuje se tudi zoper odločitev o pravdnih stroških.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za nedopustnost izvršbe zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolg dolžnika R. V., ki ga tožena stranka uveljavlja v izvršilnem postopku, izvira iz neplačanih obratovalnih stroškov ter prispevkov v rezervni sklad in da tožnica z dolžnikom v stanovanju prebiva skupaj. V skladu z določbo 2. odstavka 56. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Zato je sodišče prve stopnje menilo, da tožnica nima aktivne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka za nedopustnost izvršbe.

6. Opisano stališče sodišča prve stopnje pa je materialnopravno napačno. Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave. Ta določba ne povzroča oz. ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev in (če posega na skupno premoženje) predlagati izvršbe zoper oba skupna lastnika oz. solidarna dolžnika. Temeljna predpostavka za dovoljenost izvršbe je namreč dejstvo, da je nepremičnina dolžnikova last (1. odstavek 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Četudi upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, mora najprej zoper tožnico predlagati izvršbo in doseči dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila tožnica, ki je bila po neuspešnem ugovoru tretjega napotena na pravdo in tako očitno v izvršbi ni imela položaja stranke, prikrajšana za sodno varstvo. Prodaja njenega premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi pomenila nedopusten poseg v tuje premoženje. Dokler torej ni dovoljena oz. razširjena izvršba tudi zoper tožnico, za uveljavitev sicer solidarne terjatve na njeno premoženje ni dopustno poseči.(1)

7. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, ali sporno premoženje res predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega moža, zaradi česar je moralo višje sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Procesno pooblastilo za takšno odločitev višjega sodišča je v določbi 355. člena ZPP.

Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve sodbe.

(1) Prim. odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 15/2010 in II Ips 452/2010.