Jedro

V primeru predloga za obnovo iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP rok za vložitev predloga teče od dneva, ko je stranka izvedela za obnovitveni razlog. Zakaj ta dan enači z dnem, ko sta tožnika izvedela za izdajo potrdila, toženka ne navaja, niti v zvezi s tem obnovitvenim razlogom ne navaja nobenega drugega razloga za zavrženje predloga iz prvega odstavka 267. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Novo mesto, št. 351-277/2013-22 z dne 16. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 375,50 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog tožnikov za obnovo postopka za izdajo potrdila, da imajo stavbe na zemljišču parc. št. 427/10 k.o. ... uporabno dovoljenje po zakonu. Iz obrazložitve izhaja, da je bil ta sklep izdan v ponovljenem postopku, da prvostopenjski organ ugotavlja, da je izpolnjen pogoj za obnovo postopka iz 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker tožnikoma ni bila omogočena udeležba v postopku, da pa je bil predlog za obnovo vložen prepozno, namreč po izteku enomesečnega roka, odkar sta tožnika izvedela, da je bilo potrdilo izdano.

2. V zvezi s tem prvostopenjski organ ugotavlja, da sta tožnika izvedela za izdajo potrdila iz dopisa Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje – Novo mesto, datiranega dne 2. 1. 2013, ki je bil poslan A.A. z navadno pošto. V gornjem desnem kotu tega dopisa sta izpisana zaznamka „P4/1-2013“ in „R3/2-2013“. A.A. je organu izjavil, da ne ve, kdo je napisal ta zaznamka, niti kaj pomenita, ni pa se spominjal niti točnega datuma, kdaj je prejel dopis. K odvetniku je odšel takoj po prejemu dopisa, v januarju, točnega datuma pa se ne spominja. Tudi B.A. ni vedela, kaj pomenita zaznamka na dopisu, niti tega, kdaj točno je izvedela za izdano potrdilo. Kot je mogoče sklepati iz obrazložitve, je organ o teh okoliščinah zaslišal („postavil vprašanje“) tudi pooblaščenko tožnikov, ki je povedala, da sta se tožnika pri njih zglasila 24. 1. 2013. 3. Organ meni, da je omenjena zabeležka na dopisu inšpektorata nastala v odvetniški pisarni S., ki je pooblaščenka tožnikov, pomeni pa oznako datuma prejema in datuma izteka roka. To ugotovitev utemeljuje s primerjavo omenjenega dopisa s podobno zabeležko na kopiji odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor v upravnem spisu, narejeno s štampiljko „prejeto 04-09-2013“, poleg nje pa z roko izpisano „R4/10-2013“. To odločbo je odvetniški pisarni vložil upravni organ kot prilogo dopisa, iz vročilnice pa izhaja, da je bila vročena 4. 9. 2013, torej na dan, kot izhaja iz zabeležke. Organ zato „nesporno“ sklepa, da sta tožnika sporočilo o izdanem potrdilu prejela 4. 1. 2013, da pa sta bila na ta dan z njim seznanjena oba, sklepa zato, ker sta tožnika poročena in prebivata na istem naslovu, gre pa za zadevo, ki je za njiju pomembna oziroma ju bremeni. Ker sta torej tožnika za izdajo potrdila izvedela 4. 1. 2013, je bil predlog za obnovo, vložen 15. 2. 2013, prepozen.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep zavrnil, obrazložitvi prvostopenjskega organa pa dodaja, da je mogoče iz primerjav zaznamkov, na katere se sklicuje prvostopenjski organ, z gotovostjo trditi, da jih je napisala ista oseba. Pisavi sta namreč tako podobni, da je „skoraj nemogoče“, da bi imeli dve osebi tako podobni pisavi. Tudi iz tega po njegovem mnenju izhaja, da sta bila oba zaznamka narejena v odvetniški pisarni S. in označujeta datum prejema dopisa in enomesečni rok za vložitev pravnega sredstva.

5. Poleg tega drugostopenjski organ ugotavlja še, da je bil predlog za obnovo postopka vložen tudi iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP, ker je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Ker tudi v tem primeru za vložitev predloga za obnovo postopka velja subjektivni enomesečni rok, ki je bil zamujen, organ meni, da tudi na tej podlagi ni mogoče dovoliti obnove postopka, temveč je treba predlog zavreči. 6. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo v kateri navajata, da ni res, da bi za izdano potrdilo o uporabnem dovoljenju izvedela pred 15. 1. 2013. Gradbeni inšpektor dopisa z dne 2. 1. 2013 ni poslal priporočeno, tako da ni dokazila o datumu vročitve, A.A. pa je na zaslišanju povedal, da je šel takoj po prejemu tega dopisa k odvetniku. Tja je prišel 24. 1. 2013, kar vodi k sklepu, da je za izdajo potrdila izvedel po 15. 1. 2013. Sklepanje o zabeležkah osebe iz odvetniške pisarne je neutemeljeno in brez vsakršne podlage. Celo če bi A.A. prejel navedeni dopis inšpektorja pred 15. 1., to ne daje podlage za sklepanje, da je o njem takoj seznanil tudi ženo B.A., ki je prav tako predlagateljica obnove, in da je tudi ona za vsebino dopisa in s tem za izdano odločbo zagotovo izvedela pred 15. 1. Poleg tega tožnika navajata, da rok ni mogel začeti teči, dokler nista izvedela za vsebino odločbe in datum njene izdaje, saj brez tega nista vedela ne za način in obseg posega v svoje pravice, niti nista mogla vložiti popolnega predloga za obnovo postopka. Menita, da drugačno stališče pomeni kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva.

7. Opozarjata, da sta predlog za obnovo vložila tudi iz razloga iz 5. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, da pa je stranka v postopku podala neresnične navedbe, sta lahko izvedela šele iz vsebine potrdila, torej šele, ko je bilo to potrdilo vročeno njunima odvetnikoma. Iz vseh navedenih razlogov menita, da so ugotovitve toženke, da sta predlog za obnovo postopka vložila po izteku subjektivnega 30-dnevnega rok, napačne, in sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrneta organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, poleg tega pa, naj toženki naloži povračilo stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Toženka na tožbo ni odgovorila, lastnik objektov, na katere se nanaša potrdilo, izdano v postopku, katerega obnovo zahtevata tožnika (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) pa se v svojem odgovoru na tožbo pridružuje razlogovanju toženke in dodaja, da sklepanja toženke o pomenu oznak na dopisu inšpektorja tožnika ne zanikata, v tožbi pa se izmikata izrecni navedbi, da bi te oznake pomenile kaj drugega, saj njuni pooblaščenci ne želijo tvegati morebitne kazenske odgovornosti za krivo izjavo v sodnem postopku. Na odvetniško pisarno sta se tožnika obrnila skupaj, kar izhaja tudi iz pooblastila za zastopanje, označba na poštni pošiljki pa nima dveh različnih datumov prejema, zato je logično, da sta pisanje prejela oba tožnika na isti dan. Subjektivni rok je v vsakem primeru treba šteti od trenutka, ko sta tožnika izvedela za potrdilo, torej neglede na datum, ko sta se seznanila z njegovo vsebino, saj to izhaja iz 263. člena ZUP, z vsebino pa bi se lahko seznanila znotraj kadarkoli relativno dolgega 30 dnevnega roka. Glede obnove postopka iz razloga po 5. točki prvega odstavka 260. člena ZUP prizadeta stranka opozarja, da tožnika nista s stopnjo verjetnosti izkazala okoliščin, na katere opirata svoj predlog, saj zgolj njuno nestrinjanje z izjavo prizadete stranke in prič temu ne zadosti. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba je utemeljena.

10. Po prvem odstavku 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka v primeru iz 5. točke 260. člena v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za obnovitveni razlog (4. točka), v primeru iz 9. točke pa v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Po prvem odstavku 267. člena mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če ti pogoji niso izpolnjeni, predlog s sklepom zavrže (drugi odstavek istega člena).

11. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil predlog za obnovo postopka res vložen po preteku 30 dnevnega subjektivnega roka. Pri tem med strankama ni sporno, da sta se tožnika z obstojem potrdila, izdanega v postopku, katerega obnovo zahtevata, seznanila iz dopisa gradbenega inšpektorja, ki je bil datiran z 2. 1. 2013. Prav tako ni sporno, da je bil ta dopis naslovljen zgolj na tožnika A.A. in poslan z navadno pošto, tako da datuma vročitve in s tem seznanitve z vsebino tega dopisa ni mogoče ugotoviti iz listin v spisu (povratnice). Med strankama zato ostaja sporna okoliščina, ki je bistvena za presojo pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, namreč, kdaj se je vsak od tožnikov dejansko seznanil z vsebino omenjenega dopisa, tožnika pa menita še, da zgolj seznanitev z vsebino tega dopisa še ne pomeni tudi začetka tega subjektivnega roka, saj na podlagi podatkov iz dopisa ne bi mogla vložiti popolnega predloga za obnovo.

12. Sodišče uvodoma opozarja na določbo 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, po kateri enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo v primeru iz 9. točke 260. člena teče od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Jasnost in nedvoumnost tega zakonskega besedila ne pušča prostora za drugačno razlago, kot da je za pričetek teka subjektivnega roka pomemben zgolj dan, ko se je stranka seznanila z dejstvom, da je bila odločba izdana (da obstaja) in ne kdaj bi se lahko seznanila (mogla seznaniti) z njeno vsebino (prim. npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 248/2015, X Ips 87/2010 in X Ips 317/2010). Navedbe tožnikov, da bi moral subjektivni rok teči šele od dne, ko sta se lahko seznanila z vsebino izdanega potrdila, so zato neutemeljene, tega pa v ničemer ne spreminja njuno zatrjevanje, da jima je bila z drugačnim stališčem kršena pravica do pravnega sredstva; navedla namreč nista nobene okoliščine, ki bi jima objektivno preprečevala, da se v 30 dnevnem roku seznanita z vsebino izdanega potrdila ter vložita predlog za obnovo postopka, kot to predvidevajo navedene zakonske določbe.

13. Toženka je svoje sklepanje o tem, kdaj se je tožnik A.A. seznanil z omenjenim dopisom gradbenega inšpektorja, oprla na zaznamke na tem dopisu in za to navedla jasne, razumljive in logične razloge. Tožnika tega njenega sklepanja o dejanskem stanju ne moreta izpodbiti zgolj z pavšalno navedbo, da je „neutemeljeno in brez vsakršne podlage“, ki ji dodajata datum, ko je tožnik A.A. prišel k odvetniku. Sodišče namreč v upravnem sporu preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1), omenjene tožbene navedbe pa sodišču ne dajejo podlage za preizkus dejanskega stanja onkraj ugotovitve, da toženkino sklepanje o navedeni okoliščini ni neobrazloženo in da obrazložitev ni nerazumna ali v nasprotju s samo seboj. Tudi ta tožbena navedba je zato neutemeljena.

14. Enako velja tudi za tožbeno navedbo, da okoliščina, da je tožnica B.A. poročena z A.A. in živi skupaj z njim, ne daje podlage za zaključek, da je bila takoj po prejemu odgovora gradbenega inšpektorja seznanjena z njim. Tudi ta navedba je namreč splošna do take mere, da sodišču ne daje podlage za vsebinski preizkus jasnih in določnih razlogov, ki jih je toženka navedla za svoje sklepanje o tem okoliščini.

15. Strinja pa se sodišče s tožbeno navedbo, da ni v skladu z zakonom stališče toženke, ki se nanaša na pravočasnost predloga za obnovo iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP. V tem primeru namreč po prej navedeni 4. točki prvega odstavka 263. člena ZUP rok za vložitev predloga teče od dneva, ko je stranka izvedela za obnovitveni razlog. Zakaj ta dan enači z dnem, ko sta tožnika izvedela za izdajo potrdila, toženka ne navaja, niti v zvezi s tem obnovitvenim razlogom ne navaja nobenega drugega razloga za zavrženje predloga iz prvega odstavka 267. člena ZUP. To pomeni, da izpodbijanega sklepa glede obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP ni mogoče preizkusiti, kar se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

16. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V tem postopku bo toženka morala opraviti preizkus predloga za obnovo (prvi odstavek 267. člena ZUP) tudi s stališča razloga iz 5. točke 260. člena ZUP in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.