16. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 16. oktobra 2001

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 225/99 z dne 4. 4. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik nosi sam svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

1.Delovno sodišče v Kopru je s sodbo št. Pd 278/96 z dne 23. 5. 1997 zavrnilo tožbene zahtevke pritožnika: na ugotovitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi preklica pogodbe o zaposlitvi dne 12. 7. 1996, za plačilo pogodbeno dogovorjene odpravnine v primeru predčasne razrešitve ter za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela.

2.Pritožnik se je zoper sodbo pritožil, vendar le v delu, ki se nanaša na odpravnino. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo št. Pdp 1225/97 z dne 16. 4. 1999 njegovi pritožbi delno ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je delodajalcu naložilo plačilo odpravnine v višini 6 bruto plač (osebnih dohodkov).

3.Zoper tako pravnomočno sodbo je revizijo vložil delodajalec, Vrhovno sodišče ji je ugodilo in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev je utemeljilo s tem, da bi moralo pritožbeno sodišče upoštevati pravnomočni del odločitve prvostopnega sodišča, po katerem je pritožniku delovno razmerje prenehalo po njegovi krivdi. V takem primeru pa pravice do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi nima.

4.Pritožnik meni, da je revizijska odločitev "splošno in pravnologično zgrešena", zato krši njegove pravice do enakega varstva pravic in enakega obravnavanja. Meni, da je revizijsko sodišče odločalo mimo in preko revizijskih navedb, saj se revident ni skliceval na pravnomočnost dela prvostopne sodbe.

Tudi revizijsko sodišče naj bi ugotovilo, da delodajalec preklica pogodbe o zaposlitvi ni mogel več preklicati. Iz take ugotovitve pa lahko sledil le sklep, da je pritožnik upravičen do odpravnine.

5.Pritožnik smiselno zatrjuje, da je odločitev revizijskega sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave.

Njegove navedbe pa so očitno neutemeljene.

6.Iz predložene revizije je razvidno, da je revident uveljavljal revizijski razlog napačne uporabe materialnega prava. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti (371. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP; enako tudi pred tem 386. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - ZPP77).

7.Pritožnik temelji svoje stališče na tistem delu obrazložitve revizijske sodbe, ko ta pritrjuje (pravnim) stališčem pritožbenega sodišča. Iz tega bi res lahko izhajalo, da je pravnomočna odločitev pravilna. Toda bistvo revizijske odločitve je v nadaljevanju: ne glede na stališče o dopustnosti preklica dokončnega in pravnomočnega sklepa o preklicu pogodbe o zaposlitvi je pri odločitvi o odpravnini treba upoštevati pravnomočno odločitev o prenehanju delovnega razmerja pritožnika. O tem pa je bilo pravnomočno odločeno tako, da pritožniku delovno razmerje ni prenehalo na podlagi preklica pogodbe o zaposlitvi, pač pa na podlagi sklepov o prenehanju zaradi neopravičenih izostankov z dela - torej po njegovi krivdi. V takih primerih pa mu pravica do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi ne pripada.

8.Ker za zatrjevano kršitev človekove pravice očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

9.Pritožnikov pooblaščenec je uveljavljal tudi povrnitev stroškov zastopanja po odvetniški tarifi. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pooblaščenec ne navaja.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 34. člena in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan