Jedro

Nasprotni udeleženec ne le, da nima materialnega, pač pa tudi ne formalnega interesa za pritožbo, saj je s svojim ugovorom v resnici v celoti uspel. Izrečenih ukrepov zaradi njihovega takojšnjega učinkovanja po njegovem ugovoru ni bilo mogoče razveljaviti prej, kot takoj, to je s trenutkom odločanja (o ugovoru).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 12. 5. 2017 nasprotnemu predlagatelju za 6 mesecev izreklo ukrep prepovedi vstopa v stanovanje na v L., kjer živita predlagateljica in njun mladoletni otrok ter se temu stanovanju približevati na manj kot 200 metrov. Z izpodbijanim sklepom je delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in razveljavilo izrečeno prepoved za čas po 7. 11. 2017 (to je za čas po izdanem sklepu). Odločilo je, da vsak sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in predlaga njegovo spremembo tako, da se odpravijo vse izrečene prepovedi. Meni, da je bila prepoved približevanja izrečena neutemeljeno in neobrazloženo. Potem podrobneje navaja, da je šlo med njim in predlagateljico 1. 5. 2017 za enkratni incident in da sicer ni bilo z njegove strani nobenega nasilnega ravnanja. Na koncu še meni, da je njegov interes, da se meritorno odloči, saj sodišču očita nezakonito ravnanje in zaradi tega ne more trpeti nadaljnjih neugodnih posledic.

3. Pritožba ni dovoljena, ker pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

4. Ukrepi, izrečeni nasprotnemu udeležencu s sklepom 12. 5. 2017, so veljali do 7. 11. 2017. Po tem so nehali veljati. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ukrepe, ki jih sodišče lahko izreče zaradi prepovedi nasilnih dejanj, časovno omejuje, hkrati pa določa, da pravna sredstva zoper sklep o izrečenem ukrepu, ugovor in pritožba, niso suspenzivna, ne zadržijo izvršitve (3. odst. 22d. čl. in 2. odst. 22f. čl. ZPND. Izrečenim ukrepom je torej potekla časovna veljavnost. 5. Pritožnik zato ne izkazuje pritožbene potrebe - nobenega pravnega interesa nima, da se za nazaj presodi, ali so bili ukrepi izrečeni pravilno in zakonito; ker so veljali (in so vmes že tudi prenehali veljati) neodvisno od morebitne vsebinske odločitve o njegovi pritožbi.1 Niti ni več možno teh ukrepov podaljšati, saj lahko žrtev poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa le pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen (3. odst. 19. čl. ZPND). Pravico do pritožbe ima namreč samo tista stranka oz. udeleženec, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.2 Nasprotni udeleženec ne le, da nima materialnega, pač pa tudi ne formalnega interesa za pritožbo, saj je s svojim ugovorom v resnici v celoti uspel. Izrečenih ukrepov zaradi njihovega takojšnjega učinkovanja po njegovem ugovoru ni bilo mogoče razveljaviti prej, kot takoj, to je s trenutkom odločanja (o ugovoru).

6. Le zoper obrazložitev, torej (domnevno napačne) razloge, pa stranka nikoli nima ne formalnega ne materialnega pritožbenega interesa.3 Tudi ne vidi pritožbeno sodišče potrebe po pritožbi glede na širši (vseobsegajoč) položaj nasprotnega udeleženca v spornem družinskem razmerju. Pritožnik sicer navaja, da interes za pritožbo ima, ker „zaradi izkazanega ne-dela sodišča ne more trpeti nadaljnjih zanj neugodnih posledic“. Vendar ne pojasni, na kakšne posledice meri, zato na ta očitek ni možno odgovoriti.

7. Na podlagi 4. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku je pritožbeno sodišče zato pritožnikovo pritožbo zavrglo.

1 Primerjaj tudi sklepe tukajšnjega pritožbenega sodišča IV Cp 1445/2017, IV Cp 450/2017, IV Cp 125/2017 in IV Cp 3385/2014. 2 J. Zobec v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2009, 3. knjiga, komentar k 343. čl., str. 351. 3 Glej J. Zobec, prav tam, str. 354-355.