Jedro

ZMed določa način uresničevanja v 40. členu Ustave RS zagotovljene pravice posameznika do odgovora na objavljeno informacijo. Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija.

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, ki je zahtevek tožnika zavrnilo po 1. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed, ki določa, da odgovorni urednik lahko zavrne objavo popravka, v kolikor se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zahtevala popravek in prikaz nasprotnega dejstva na obvestilo o "A. A. Višje sodišče v *** pravnomočno zavrnilo pritožbo!", ki je bila objavljena dne 30. 12. 2024, in sicer kot glasi: "Višje sodišče v *** s sklepom ni odločilo o tem, da bi bila A A. in B. B. partnerja v zasebnem življenju v letu 2016 do 2023, ker nikoli nista bila. Sodišče je s sklepom le zavrnilo zahtevo A. A. po plačilu denarne kazni zaradi kršitve začasne odredbe z objavo fotografij, ker je štelo, da fotografije niso zapis in da fizična oseba ni isto kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost (s.p.) čeprav gre za eno in isto fizično osebo C. C., ki je objavil fotografije (slikovna zapisa)." Tožena stranka mora zgoraj navedeni popravek objaviti najkasneje v 48 urah. Nadalje je sodišče odločilo, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti glavne stvari.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče zgolj presojalo, ali so podani odklonilni razlogi po 1., 3. in 8. alineji prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). Ostalih ugovorov sodišče ni presojalo. Takšna odločitev sodišča pa je zmotna in nepravilna. V članku, objavljenem dne 30. 12. 2024, so bile navedene informacije, ki niso resnične, dejstva iztrgana iz konteksta, kar vse je povzročilo napačen vtis v javnosti. S tem je bil prizadet interes tožnika, saj se vsebina članka ponovno nanaša na njegova osebna razmerja in neresnične navedbe glede na to, da toženec v članku piše, da je C. C. dovoljeno pisati o tem, da sta A. A. in notarka B. B. bila dolgoletna partnerja v zasebnem življenju - "po naši informaciji najmanj od začetka 2016 do januarja 2023." Toženec je v članku ponovno objavil neresnično informacijo o tožnikovem zasebnem življenju, zato je v interesu tožnika, da se mu prizna pravica do objave popravka in tega, da se sliši tudi njegova plat. Sodišče je zmotno zavrnilo zahtevek, ker naj ne bi bil podan pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, ker naj bi toženec v članku le povzemal vsebine sodnih odločb, pri tem pa ni navedel, na katero odločitev sodišča prve in druge stopnje se članek nanaša, le prekopiral je glavo in izrek ter del obrazložitve sklepa Višjega sodišča v *** in skeniranega dela te sodne odločbe I Ip 644/2024 z dne 27. 11. 2024, ki se navezuje na sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti Z 123/2023 z dne 22. 7. 2024. Po presoji sodišča prve stopnje je relevantno, da dejansko toženec ni napisal, da bi višje sodišče odločilo, da sta bila tožnik in B. B. partnerja v zasebnem življenju, kar s tožbenim zahtevkom sedaj zahteva tožnik, da se zanika. Zaradi navedenega se po presoji sodišča prve stopnje popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba, kar pa je materialno pravno zmotno, saj je potrebno zahtevani popravek presojati glede na vse okoliščine konkretne zadeve. Prav tako je sodišče zmotno presodilo, da gre za objavo z istovrstno vsebino, glede katere že teče spor pred sodiščem (8. alineja 1. točke 31. člena ZMed). Sodišče bi tudi moralo opraviti presojo, kakšen vtis je članek pustil pri povprečni osebi, gre za pravni standard, ki se zapolnjuje v vsakem konkretnem primeru. Sodišče pa slednjega ni naredilo, moralo bi presojati osrednje sporočilo objavljenega članka. Ker sodišče te presoje ni opravilo, je kršena pravica tožnika do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev razveljavi, vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma zahtevku ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da nobeden izmed uveljavljenih pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva ter pravilno uporabilo določbe materialnega prava, prav tako postopkovne kršitve niso bile podane. Sodišče druge stopnje soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da so podani odklonilni razlogi, na katere se sklicuje sodba sodišča prve stopnje. Razlogi izpodbijane sodbe so natančni, izčrpni in skladni ter jih sodišče druge stopnje v celoti sprejema kot pravilne in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

6.ZMed določa način uresničevanja v 40. členu Ustave RS zagotovljene pravice posameznika do odgovora na objavljeno informacijo. Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija. Tisti, ki je z objavo take informacije prizadet v svojih pravicah in interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na način, da se sliši tudi druga stran. Gre za pravico posameznika, da s sredstvi medijskega prava brani svojo čast ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva1.

7.Pravica do popravka objavljenega obvestila je urejena v 26. členu ZMed, ki predstavlja način izvrševanja ustavne pravice do popravka (40. člen Ustave RS). Ker popravek objavljenega obvestila po svoji naravi nujno poseže v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) je kot vselej v primeru kolizije ustavnih pravic treba iskati ravnovesje med njimi. Opraviti je treba torej tehtanje, katera pravica bo v konkretnem primeru imela prednost. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, omejil pa jo je z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed, po katerem odgovorni urednik ni dolžan objaviti besedila, ki ne ustreza zakonski definiciji popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed. Skladno z določili 26. člena ZMed lahko brezplačen popravek objavljene vsebine, s katero je lahko prizadeta njegova pravica ali interes, doseže posameznik z zanikanjem oziroma popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, pa tudi z navajanjem oziroma prikazovanjem drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Ni treba, da se popravek omeji samo na zatrjevanje dejstev, vendar pa lahko popravek predstavlja le tako besedilo, s katerim se v bistvenem dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku. Zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno (27. člen ZMed)2.

8.Pravica do popravka je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki na ta način dobi enakovredno možnost (preko medijev), da zaščiti svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Hkrati se z njo varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti na ta način torej dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku. Kakšna mora biti vsebina popravka, da bo dosegel svoj namen, je vselej odvisno od okoliščin konkretnega primera - odvisna je od vsebine zahtevanega popravka, ki je pogojena z vsebino prvotno objavljenega obvestila oziroma njegovo sporočilnostjo. Vrhovno sodišče se je že izreklo, da je treba upoštevati bistveno sporočilno vrednost prispevka, saj v nasprotnem primeru pride do zlorabe.3

9.Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, ki je zahtevek tožnika zavrnilo po 1. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed, ki določa, da odgovorni urednik lahko zavrne objavo popravka, v kolikor se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba.

10.Tožnik je v prispevku z dne 30. 12. 2024 navedel oziroma povzel odločitev sodišča druge stopnje ter seznanil javnost z dejstvom, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožnika in njegov predlog za izrek denarne kazni. Nadalje je toženec seznanil javnost, da mu je sodišče pritrdilo, da lahko piše o dejstvih razmerja med tožnikom in notarko B. B. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča iz 25. do 27. točke obrazložitve, iz katere izhaja, da je v predmetni zadevi relevantno, da toženec ni pisal, da bi višje sodišče odločilo, da sta bila A. A. in B. B. partnerja v zasebnem življenju, kar s sedaj obravnavanim zahtevkom tožnik zahteva, da se zanika. Toženec je le napisal, da je Višje sodišče v *** potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je tožencu dovoljeno pisati o tem, da sta A. A. in notarka B. B. bila dolgoletna partnerja v zasebnem življenju. Slednje pa je sodišče v zadevi Z 123/2023 tudi izrecno zapisalo, sklep pa je bil potrjen s sklepom višjega sodišča I Ip 187/2024 z dne 8. 5. 2024, kjer je višje sodišče, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, potrdilo, da toženec kot novinar v interesu javnosti lahko piše o zasebnem razmerju notarke in tožnika.

11.Sodišče druge stopnje tako v celoti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sklop popravka, ki ga zahteva tožnik, in sicer, da se zapiše, da višje sodišče ni ugotavljalo, da sta tožnik in B. B. partnerja v zasebnem življenju in da nikoli nista bila, v povezavi s preostalim delom zahtevka, v katerem zahteva, da se zapiše, da je sodišče ugotovilo, da fotografije niso zapis in da fizična oseba ni isto kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, čeprav gre za eno in isto fizično osebo, presegajo konkretni prispevek in ne pomenijo zanikanja oziroma relevantnega dopolnjevanja njegovega bistvenega sporočila. Zavrnjeni del tožbenega zahtevka komentira oziroma povzema del tožnikovih pritožbenih navedb iz zadeve I Ip 644/2024 in ne pomeni relevantnega dopolnjevanja bistvenega sporočila, ki ga je objavil toženec.

12.Že samo dejstvo, da drugi sklop popravka, ki bi naj bil objavljen, predstavlja komentar tožnika glede sklepa sodišča druge stopnje I Ip 644/2024 in ne predstavlja odgovora na toženčev prispevek z dne 30. 12. 2024, predstavlja podlago za zavrnitev zahtevka. Tako je glede na prepoved posega v zahtevani popravek (27. člen ZMed), sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na objavo popravka oziroma odgovora ter prikaza nasprotnih dejstev tožnika pravilno zavrnilo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zahtevek zavrnilo že iz razloga po 1. alinei prvega odstavka 31. člena ZMed, se sodišče druge stopnje do ostalih razlogov za zavrnitev zahtevka, do katerih se opredeljuje sodišča prve stopnje in jih izpodbija pritožba, ni opredeljevalo in je sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

13.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1VSRS Sodba II Ips 116/2018 z dne 30.8.2018, VSL sodba I Cp 1319/2016 z dne 12.5.2016.

2VSRS II Ips 194/2016 z dne 15. 9. 2016.

3VSRS II Ips 212/2017 z dne 26. 10. 2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 39, 40, 74 Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 27, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-8, 39 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.