24. 10. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in odločanja o pritožbi politične stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, Maribor, ki jo zastopa Andrej Šiško, Maribor, in Andreja Šiška, Maribor, na seji 24. oktobra 2019

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13), tretjega odstavka 12. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) in prvega odstavka 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 9/14 in 59/17) se zavrne.

2.Pritožba zoper Zapisnik o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament z dne 6. 6. 2019 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika navajata, da je zakonska ureditev volilne in referendumske kampanje protiustavna, saj 6. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji (v nadaljevanju ZVRK) ne omogoča enakopravne udeležbe vseh organizatorjev volilne kampanje, še posebej pa je diskriminacijska in segregacijska do neparlamentarnih strank in njihovih kandidatov ter kandidatk v primerjavi s konkurenčnimi parlamentarnimi strankami. V 12. členu Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju ZRTVS-1) naj bi bila diskriminacijska in segregacijska volilna kampanja celo zakonsko predpisana, kar naj bi bilo protiustavno. Zaradi takšne protiustavne zakonske ureditve naj bi v vsakokratni volilni kampanji nastajale nepopravljive posledice glede neuravnotežene, pomanjkljive in neustrezne obveščenosti volivk in volivcev, posledično pa naj bi bila kršena tudi ustavno zagotovljena enakopravnost strank, njihovih volilnih programov ter njihovih kandidatov v sami volilni kampanji (14. člen Ustave), kar naj bi vplivalo na izid vsakokratnih volitev. Pobudnika zatrjujeta tudi protiustavnost 23. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP). Navajata, da je v nasprotju s tretjim odstavkom 82. člena Ustave, in sicer v tistem delu, ki določa, da Državni zbor potrdi poslanske mandate, saj to lahko zaradi članstva Republike Slovenije v Evropski uniji po sprejetju Ustave velja le za volitve poslancev Državnega zbora. Da bi 82. člen Ustave veljal tudi za potrditev mandatov poslancev v Evropski parlament, bi moral biti po mnenju pobudnikov ta člen Ustave po sprejemu Republike Slovenije v Evropsko unijo dopolnjen z besedilom, da velja tudi za potrditev mandatov poslancev v Evropski parlament.

2.Pritožnika navajata, da sta izid volitev z dne 26. 5. 2019 in podelitev mandatov izvoljenim poslancem iz Republike Slovenije v Evropski parlament neveljavna, ker volitve niso potekale v skladu s 1., 2., 3., 14., 39., 43. in 82. členom Ustave, 3. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94), 21. členom Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1 – v nadaljevanju Splošna deklaracija ZN) in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP). Zatrjujeta, da so bili pritožnica, ki je neparlamentarna politična stranka, in njeni kandidati neenakopravno obravnavani, ker so morali za vložitev kandidatne liste zbrati nesorazmerno več podpisov kot parlamentarne stranke in njeni kandidati ter ker so bili v neenakopravnem položaju v volilni kampanji zaradi protiustavnih 6. člena ZVRK in 12. člena ZRTVS-1. Zato naj bi prišlo tudi do kršitve pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave). Pritožnika menita, da bi morale volitve potekati tako, da bi za vsakega udeleženca veljal enak pogoj vložitve liste kandidatov ter da bi imele vse udeležene stranke in njihovi kandidati enako dolg odmerjen čas v skupnih in ne ločenih televizijskih oddajah, pri čemer lastništvo medija ne bi smelo imeti nikakršne vloge.

B. – I.

3.Pobudnika navajata, da izpodbijata 6. člen ZVRK, 12. člen ZRTVS-1 in 23. člen ZVPEP, vendar iz vsebine njunih navedb izhaja, da zatrjujeta le protiustavnost tretjega odstavka 6. člena ZVRK, tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 in prvega odstavka 23. člena ZVPEP.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.

5.Ustavno sodišče je vsebinsko enake določbe, kot jih vsebujeta veljavni tretji odstavek 6. člena ZVRK in tretji odstavek 12. člena ZRTVS-1 že obravnavalo (npr. sklep št. U-I-311/94 z dne 16. 2. 1996 (OdlUS V, 23), odločba št. U-I-372/96 z dne 4. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 22/99, in OdlUS VIII, 44), sklep št. U-I-308/05 z dne 9. 2. 2006, sklep št. U-I-281/07 z dne 10. 4. 2008, sklep št. U-I-267/11 z dne 3. 11. 2011, sklep št. U-I-119/11 z dne 3. 11. 2011, sklep št. U-I-285/11 z dne 15. 12. 2011 in sklep št. U-I-291/11 z dne 5. 4. 2012, sklep št. U-I-111/17 z dne 13. 7. 2017). Po oceni Ustavnega sodišča pobudnika ne navajata razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o istih vprašanjih, niti ne odpirata novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je njuno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 6. člena ZVRK in tretjega odstavka 12. člena ZRTVS-1 zavrnilo (1. točka izreka).

6.Očitno neutemeljen je tudi očitek o neskladju prvega odstavka 23. člena ZVPEP s tretjim odstavkom 82. člena Ustave. Izpodbijana določba določa, da Državni zbor potrdi izvolitev poslancev in da je proti odločitvi Državnega zbora v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče. Izpodbijana določba torej samostojno ureja potrditev izvolitev in volilnega sodnika pri volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in ni povezana z ustavno določbo tretjega odstavka 82. člena Ustave, ki se nanaša na volitve poslancev Državnega zbora. Zato ne more biti z njo v neskladju. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zavrnilo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 23. člena ZVPEP (1. točka izreka).

B. – II.

7.Pritožnika sta na Ustavno sodišče vložila tudi "ustavno pobudo za razveljavitev izida volitev in potrditve mandatov na volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament, dne 26. 5. 2019, skupaj z zahtevo za sodno varstvo." Iz navedb je razbrati, da izpodbijata volilni izid volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament z dne 26. 5. 2019 in potrditev izvolitev. Zato je Ustavno sodišče njuno vlogo obravnavalo kot pritožbo iz prvega odstavka 23. člena ZVPEP, ki določa, da Državni zbor potrdi izvolitev poslancev in da je proti odločitvi Državnega zbora v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče.

8.Prvi odstavek 7. člena ZVPEP določa, da se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17 – v nadaljevanju ZVDZ). ZVPEP v prvem odstavku 23. člena določa le volilnega sodnika (Ustavno sodišče) zoper odločitev Državnega zbora o potrditvi izvolitve poslancev, glede drugih vprašanj v postopku varstva volilne pravice pa se torej smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. Ta v prvem odstavku 109. člena določa, da ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor. Pritožba zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, se lahko vloži najkasneje do seje Mandatno-volilne komisije Državnega zbora, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v Državni zbor. Glede na navedeno se mora vsak kandidat, ki uveljavlja volilne nepravilnosti, s pritožbo vselej najprej pravočasno obrniti na Državni zbor in šele nato na Ustavno sodišče.

9.Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament so potekale 26. 5. 2019. Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je z Zapisnikom o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament z dne 6. 6. 2019 na podlagi ugotovljenega izida glasovanja ugotovila pripadajoče število mandatov posameznim listam ter katere poslanke in poslanci so bili izvoljeni.

10.Dne 8. 6. 2019 sta pritožnika vložila pritožbo na Vrhovno sodišče, ki jo je to sodišče s sklepom št. Uv 3/2019 kot 13. 6. 2019 zavrglo, ker je ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o pritožbi zoper izid volitev in potrditev izvolitev.

11.Pritožnika sta nato istega dne (2. 7. 2019) vložila pobudo in pritožbo na Ustavno sodišče ter pritožbo na Državni zbor. Dopolnitvi pritožbe, ki sta jo vložila na Ustavno sodišče, sta priložila dopis Državnega zbora z dne 15. 7. 2019, iz katerega izhaja, da je Državni zbor 3. 7. 2019 prejel vlogo pritožnikov z naslovom "Pritožba na potrditev mandatov s strani Državnega zbora za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament", ki je ne more obravnavati kot pritožbe, ker ni bila vložena v roku in ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, kot so določene v 109. členu ZVDZ.

12.Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je obravnavala Zapisnik DVK o ugotovitvi izida volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament z dne 6. 6. 2019 na seji 13. 6. 2019. Pritožnika nista izkazala, da sta do tega dne vložila pritožbo po 109. členu ZVDZ, oziroma sta celo navedla, da sta pritožbo vložila šele 2. 7. 2019, kar je po izteku roka. Ker torej pritožnika pred vložitvijo pritožbe na Ustavno sodišče nista izkoristila pravnega sredstva, ki sta ga imela na voljo, je Ustavno sodišče njuno pritožbo zavrglo (2. točka izreka).

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prvega odstavka 23. člena ZVPEP v zvezi z 69. členom v zvezi s prvim odstavkom 49. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Pritožnika dopisa Državnega zbora, ki je po vsebini odločitev o zavrženju pritožbe po 109. členu ZVDZ kot prepozne in nepopolne, ne izpodbijata.