Jedro

Sodišče prve stopnje je sklepa disciplinskih organov, s katerima je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tako spremenilo, da je izvršitev ukrepa pogojno odložilo za dobo enega leta. Na pritožbo tožene organizacije je sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo tako spremenilo, da sta ostala v veljavi sklepa o nepogojnem izreku prenehanja delovnega razmerja. Na revizijo tožnika - delavca je revizijsko sodišče vzdržalo v veljavi odločbo sodišča druge stopnje, ki je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za spremembo sklepov. Pogoji za izrek ukrepa so bili dani, sodišče druge stopnje pa je na podlagi olajševalnih in obteževalnih okoliščin, ki sta jih ugotovila disciplinska organa in jih navedla tudi v obrazložitvi sklepov prepričljivo obrazložilo svojo odločitev, da sta bila sklepa zakonita.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je sklep disciplinske komisije z dne 23.4.1992 tako spremenilo, da je tožnik odgovoren, ker je 9.3., 10.3., 11.3. in 12.3.1992 odklonil delo izdelave kliše valja ter je s tem storil kršitev delovne obveznosti po 26. točki 32. člena Kolektivne pogodbe papirna kofekcija ter se mu zato izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja z odlogom enega leta. Delovno razmerje tožniku ni prenehalo, zato ga je toženec dolžan poklicati nazaj na delo, ga razporediti k ustreznim nalogam ter mu za čas, ko ni delal, vpisati delovno dobo v knjižico ter mu obračunati in izplačati nadomestilo osebnega dohodka. V preostalem delu je sklep disciplinske komisije razveljavilo in postopek ustavilo. Razveljavilo je tudi sklep komisije za varstvo pravic z dne 2.7.1992. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca, odločbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je potrdilo razveljavitveni del odločbe sodišča prve stopnje, v preostalem delu pa je pritožbi ugodilo in zahtevek zavrnilo kot neutemeljen ter potrdilo izpodbijana sklepa disciplinskih organov.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da revizijsko sodišče obe izpodbijani odločbi tako spremeni, da tožnikovemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani odločbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajal je, da njegovo ravnanje ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bilo dovoljeno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Toženec je, kot sledi iz izpovedb prič, tožniku očital, da ni pristopil h pripravi stružnice in pripravi gnezd na valju ter da neposredno nadrejenega delavca ni seznanil s tem, kdaj sta bila stroj za obdelavo in obdelovnice pripravljena. Nerazumljiv je zaključek sodišča druge stopnje, da bi lahko delo normalno opravil le tožnik, saj iz sklepa komisije za varstvo pravic izhaja, da je bila nastavitev valjev do takrat opravljena brez problemov že petkrat. Dejstvo je, da toženec ni ugotavljal škode in da kvalifikatorni elementi za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja niso bili ugotovljeni, zato ni mogoče hipotetično zaključiti, da je gotovo obstajalo ogrožanje delovnega procesa in izreči najstrožji ukrep.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogi zaradi katerih izpodbija revizija odločbo sodišča druge stopnje so neutemeljeni. Iz zahteve za začetek disciplinskega postopka kot tudi iz sklepov obeh komisij, ki sta odločali v disciplinskem postopku, je razvidno, da je tožnik v štirih zaporednih dnevih odklonil delo "izdelava kliše valja". V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni ničesar storil, da bi odrejeno nalogo opravil. Revizija ne pove, zakaj pri obravnavani kršitvi ne bi bilo mogoče izreči najstrožjega ukrepa. Revizijska navedba bi bila utemeljena, če bi tožnik opravil vsa pripravljalna dela struženje valja, ki ga pa sam, brez zagotovljene pomoči, ne bi mogel spraviti na stružnico. Iz sklepa komisije za varstvo pravic res izhaja, da je bila nastavitev valjev doslej opravljena že petkrat brez problemov, vendar je tudi napisano, da se je tokrat delavec že na začetku izjasnil, da tega dela on ne bo opravil. To delo je očitno opravljal le tožnik, saj je iz obrazložitve disciplinske določbe razvidno, da bi moral to delo opraviti tožnik. Kar ga ni opravil, ga je opravil zunanji izvajalec. Tožnik zaslišan na naroku pred disciplinsko komisijo je to potrdil, saj je izpovedal, da so valj, ki bi ga moral obdelati, odnesli k privatniku. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih in osebnih dohodkov toženca določa v 34. členu med drugim, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti iz 32. člena te pogodbe ob pogojih iz 89. člena zakona o delovnih razmerjih Republike Slovenije. Disciplinska komisija je v obrazložitvi sklepa povedala, v čem so zakoniti razlogi za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Omenja skrajno neresen in malomaren odnos tožnika do dela ter velike težave pri organiziranju dela v proizvodnji zaradi tožnikove odklonitve dela, kot tudi zastoj v proizvodnji. Razen tega omenja dodatne stroške, saj je moral delo na valju opraviti zunanji izvajalec.

Posledice, ki jih je imela tožnikova odklonitev dela, omenja v svojem sklepu tudi komisija za varstvo pravic. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi svoje odločbe te ugotovitve disciplinskih organov le povzelo s tem, da je konkretneje povedalo, zakaj so dani pogoji za izrek nepogojnega disciplinskega ukrepa po določilih 89. člena zakona o delovnih razmerjih. Čeprav konkretna škoda, ki je tožencu nastala zaradi tožnikovih opustitev, ni bila ugotovljena, je verjetno, da je bila znatna, nedvomno pa je iz razlogov, ki jih omenja sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe, bilo bistveno oteženo poslovanje toženca, zaradi česar je bil izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa zakonit. Pravno stališče sodišča torej temelji na ugotovitvah disciplinskih organov in ne na hipotetičnem zaključku, da je gotovo obstajalo ogrožanje delovnega procesa v smislu omenjenega zakonitega določila.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je na podlagi 393. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).