Jedro

Pritožnik si napačno razlaga zakonsko določbo, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

Pritožba storilca F.G. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom storilcu F.G., imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja številka X, ki je dne 30. 12. 2014 po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) kot voznik motornega vozila kategorij A, A1 dosegel 19 kazenskih točk, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan storitve prekrška 20. 12. 2014. Sklenilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v višini 30 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper sklep je storilec vložil pritožbo. Iz navedb izhaja, da izpodbija izrečeni sankciji po plačilnem nalogu z dne 20.12. 2014. Navaja, da mu je s sklepom EPVD 25/2012 z dnem 29.9.2012 prenehalo veljati vozniško dovoljenje B kategorije, zato bi kot voznik brez vozniškega dovoljenja moral biti kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in mu ne bi smele biti izrečene kazenske točke na kategorijo A in A1 (motorno kolo), saj s tako vrsto motornega vozila prekršek ni bil storjen.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je storilec dosegel 19 kazenskih točk in s tem presegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznika po določbi 22. člena in določbi 202. č člena Zakona o prekrških (ZP-1). Izpodbijanega sklepa ne omajajo pritožnikovi očitki v smeri izpodbijanja izrečene sankcije s plačilnim nalogom PP št. 1 z dne 20. 12. 2014, saj je plačilni nalog dne 30. 12. 2014 postal pravnomočen, dne 29. 1. 2015 pa izvršljiv, kakor je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, in v izpodbijanem sklepu upoštevalo izrečeno število kazenskih točk (19). Višje sodišče se zato vsebinsko do pritožbenih navedb glede izrečene sankcije ni opredeljevalo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je storilec imetnik vozniškega dovoljenja (listovna številka 3 spisa) za A1 in A2 kategorijo, medtem ko je B kategorija neveljavna. Pritožnik pa si napačno razlaga zakonsko določbo, ko trdi, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na zakonsko določbo je v izpodbijanem sklepu prvostopenjsko sodišče pravilno določilo, da se storilcu kot vozniku motornih vozil kategorij A1 in A2, ki je dosegel 19 kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan storitve prekrška 20.12.2014. Iz navedenih razlogov je višje sodišče, ob ugotovitvi, da tudi niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. členu ZP-1), pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,00 EUR (tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah; ZST-1), ki jo mora plačati v 15-ih dneh od vročitve poziva za plačilo sodne takse.