- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 1426/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1426.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovoljenost pritožbe v zapuščinskem postopkuAli ima pritožnik pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju, če ni stranka v zapuščinskem postopku?
- Opredelitev strank v zapuščinskem postopkuKdo so stranke v zapuščinskem postopku in kakšne pravice imajo glede pritožbe?
- Narava hipoteke v dedovanjuAli hipoteka predstavlja samostojno premoženjsko pravico, ki bi lahko bila predmet dedovanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker pritožnik ni stranka v tem zapuščinskem postopku, njegova pritožba ni dovoljena
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju odločilo, da v zapuščino sodi hipoteka v zavarovanje terjatve pokojne A.A. na doti v znesku 18.000 DIN in na zaženilu v znesku 12.000,00 DIN, vpisana pri parc. št. 53, 123/7, 59/3, 69/3, 123/1, 125/10, 57/1, 128, 56, 125, 59/1, 58/1, 53, 125/11, 125/14 in 69/2, vse k.o. X, kar dedujeta zapustnikova otroka B.B. in C.C. vsak do 1/2. 2. Pritožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrne. Tako ob nastanku kot po veljavnem pravu hipoteka ne predstavlja samostojne premoženjske pravice, ki bi lahko bila predmet pravnega prometa in dedovanja, temveč gre za akcesorno pravico, namenjeno zavarovanju denarne terjatve. Odločitev sodišča je zato v nasprotju z zakonom. Sodišče ni ugotovilo pomembnih dejstev, iz katerih izhaja sklep, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni nastala.
3. Dedič B.B. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ni jasno, zakaj se pritožnik, ki ni v dednem krogu pokojnega Č.Č., lahko pritoži. Z dodatnim sklepom o dedovanju se nič ne spreminja razen upnika.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Zoper sklep o dedovanju se lahko pritožijo le stranke zapuščinskega postopka (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.1
6. Pritožnik ni navedel, s čim utemeljuje pravico do pritožbe zoper dodatni sklep o dedovanju, iz podatkov zemljiške knjige, ki so v spisu, in iz odgovora na pritožbo pa izhaja, da je lastnik nepremičnin, obremenjenih s hipoteko, na katero se nanaša izpodbijani sklep. Dedič v odgovoru na pritožbo utemeljeno uveljavlja, da mu tak položaj - ne glede na to, ali terjatev, zavarovana s hipoteko še obstaja ali ne - ne daje položaja stranke v zapuščinskem postopku in posledično tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
7. Ker pritožnik ni stranka v tem zapuščinskem postopku, njegova pritožba ni dovoljena. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Npr. tudi potomci, ki zahtevajo izločitev premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ali pa upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine (143. člen ZD).