Jedro

Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni (glede točke II, III in V) tako, da sedaj v tem delu glasi: „II: Zavrne se tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je vknjižba lastninske pravice na posameznem delu stavbe z identifikacijsko številko 14.E v podvložek št. 4136/11 k.o. K., dovoljena na podlagi prodajne pogodbe z dne 18.8.2000 in 5. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo na ime A. N., stanujoče D., neveljavna v delu, ki se nanaša na pomožni prostor – kurilnico v pritličju stavbe na naslovu D. 12, L., v izmeri 7,89 m2. III: Zavrne se tožbeni zahtevek, da se pri nepremičnini identifikacijska številka 4589.ES, vl. št. 4136 k.o. K., vzpostavi glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu D. 12 v L. in ki je v etažnem načrtu tožene stranke, potrjenem s strani GURS z dne 18.5.2004 vpisan kot pomožni prostor na obrazcu EN 3 g, prejšnje zemljiškoknjižno stanje in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo lastninske pravice tožene stranke v zemljiški knjigi.

V: Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.“ Sicer se v ostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu (glede točke I in IV izreka) pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ugotovilo je, da je pomožni prostor – kurilnica v pritličju večstanovanjske hiše na naslovu D., vpisana v zemljiško knjigo pod identifikacijsko številko 14.E, v vl. št. 4136/11 k.o. K. v izmeri 7,89 m2, skupni del te stanovanjske stavbe in solastnina vseh etažnih lastnikov D.. Ugotovilo je nadalje, da je vknjižba lastninske pravice na posameznem delu stavbe z identifikacijsko številko 14.E v podvložek št. 4136/11 k.o. K., dovoljena na podlagi prodajne pogodbe z dne 18.8.2000 in 5. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo na ime toženke, neveljavna v delu, ki se nanaša na pomožni prostor – kurilnico v pritličju stavbe v izmeri 7,89 m2. Odločilo je, da se pri nepremičnini identifikacijska številka 4589.ES, vl. št. 4136 k.o. K. vzpostavi glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske stavbe D. in ki je v etažnem načrtu tožene stranke, potrjenem s strani GURS z dne 18.5.2004 vpisan kot pomožni prostor na obrazcu EN 3 g, prejšnje zemljiškoknjižno stanje, in sicer takšno, kot je obstajalo pred vknjižbo lastninske pravice tožene stranke v zemljiški knjigi. Toženi stranki je naložilo dopustitev izdelave elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede spremembe dejanske rabe pomožnega prostora v izmeri 7,89 m2, ki je v etažnem načrtu tožene stranke, potrjenem s strani GURS z dne 18.5.2004 vpisan kot pomožni prostor na obrazcu EN 3 g, tako, da ta prostor predstavlja skupni del stavbe vseh etažnih lastnikov D., in sicer kot kurilnica, ter na podlagi takšnega elaborata dopustiti vpis pomožnega prostora na podlagi pravnomočne odločbe GURS, kot skupnega dela stavbe v osnovni vložek 4136 k.o. K., pri katerem je vpisana solastninska pravica v korist vsakokratnih etažnih lastnikov, sicer bo takšno izjavo volje nadomestila ta pravnomočna sodba. Končno je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožečim strankam pravdne stroške v znesku 2.920,53 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ter predlaga ustrezno spremembo sodbe. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da gre v tem primeru za skupni prostor. Prodajalec I. P. je večino skupnih prostorov prodal posameznim kupcem, da je iztržil višjo kupnino. Ni res, da pomožni prostor P 8 ni bil predmet prodaje, saj je izrecno naveden v kupoprodajni pogodbi. I. P. je pristranska priča in je krivo potrdil navedbe tožnikov, sam pa nikoli ni izpodbijal pravilnosti kupoprodajne pogodbe. Pritožnica nadalje opozarja, da so bili toženki obračunani obratovalni stroški za mesece junij, julij in avgust 2006 za 32,99 m2. Predložila je izjave tožnikov, da se strinjajo z odžaganjem cevi za centralno kurjavo od sedanje napeljave, saj so se odločili, da si bo vsak uredil svojo centralno kurjavo. Sodišče je napačno ocenilo izjavi toženke in njenega moža, saj sta skladno izpovedala, da sta kupila prostora št. 7 in 8 v skupni izmeri 32,99 m2, kar izhaja tudi iz kupne pogodbe. Dejstvo je, da je bil prostor št. 8 po prvotnem načrtu skupni prostor in da jima ga je prodajalec prodal, kot je prodal druge skupne prostore tudi drugim kupcem.

Tožniki so vložili odgovor na pritožbo, v katerem zavračajo vse pritožbene trditve kot neutemeljene in predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožniki in toženka so etažni lastniki večstanovanjske zgradbe na naslovu D. 12, L.. Glede sporne kurilnice v pritličju zgradbe v izmeri 7,89 m2 je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ugotovilo, da ni bila predmet kupoprodajne pogodbe, ki jo je toženka 18.8.2000 sklenila s prodajalcem I. P., da toženka zato ni imela veljavnega zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo tega prostora z oznako P 8 v izmeri 7,89 m2, zaradi česar je bila vknjižba lastninske pravice na toženko v tem delu neveljavna ter da navedeni prostor predstavlja skupni del večstanovanjske zgradbe, ki je v solastnini vseh etažnih lastnikov. Na tej podlagi je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, tako v ugotovitvenem delu, da je pomožni prostor – kurilnica skupni del stanovanjske stavbe in solastnina vseh etažnih lastnikov (I. izreka), kot tudi v delu, ki se nanaša na izbrisno tožbo, s katero tožniki izpodbijajo materialnopravno napačno vknjižbo ter zahtevajo vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (II. in III. izreka) ter glede dajatvenega dela zahtevka, ki se nanaša na dopustitev izdelave elaborata za spremembo podatkov katastra stavb, kolikor se nanaša na sporni prostor (IV. izreka).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tej pravdni zadevi sporna očitno le površina dela stavbe, na katerem je toženka vknjižena kot etažna lastnica. Iz zemljiškoknjižnega izpiska pri vl. št. 4136/11 k.o. K. izhaja, da je pri nepremičnini z identifikacijsko oznako dela stavbe 14.E toženka vknjižena kot lastnica stanovanja na D., pri čemer pa po katastrskih podatkih to stanovanje obsega površino 32,99 m2. Podlaga za vknjižbo je bilo potrdilo GURS, Območne Geodetske uprave L. št. 90332-01102/2004 z dne 26.8.2004, prodajna pogodba z dne 18.8.2000 ter 5. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPPLPS). Tako je morala toženka na podlagi 5. člena takrat veljavnega ZPPLPS zemljiškoknjižnemu sodišču ob vložitvi predloga za vknjižbo posameznega dela stavbe poleg prodajne pogodbe predložiti le še potrdilo pristojne geodetske uprave, da je na podlagi potrjenega etažnega načrta določilo identifikacijsko številko dela stavbe in površino dela stavbe. Zemljiškoknjižno sodišče torej ni ugotavljalo pravilnosti izmere stanovanja kot dela stavbe, saj gre za podatek, o katerem odloči geodetska uprava in o njem vodi tudi evidenco. Bistvo trditev tožnikov je v tem, da etažni načrt, ki ga je GURS predložila toženka (A 29), ter potrdilo GURS z dne 26.8.2004 in posledično zemljiškoknjižni vpis dela stavbe na toženko, označujejo površino toženkinega dela stavbe v obsegu, ki za 7,89 m2 presega površino, do katere je upravičena po kupoprodajni pogodbi s prodajalcem, torej za kurilnico, ki predstavlja skupni prostor stavbe. Tožniki so zatrjevano nepravilno kvadraturo toženkinega dela stavbe skušali izpodbiti tako v zemljiškoknjižnem postopku, kot tudi v upravnem postopku z vložitvijo predloga za obnovo postopka potrditve etažnega načrta pri GURS, vendar neuspešno.

V delu, v katerem tožniki z izbrisno tožbo zahtevajo spremembo kvadrature toženkinega stanovanja, tožbeni zahtevek ni utemeljen iz sledečih razlogov: ker je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisih vezano na načelo formalnosti postopka in ne sme preverjati, ali je pravni naslov (na primer pogodba) materialnopravno veljavna, lahko prizadeti v določenih primerih z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa (1. odstavek 243. člena ZZK-1). Materialnopravni razlog napačne vknjižbe pa se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo (40. člen ZZK-1 in 4. odstavek 5. člena ZPPLPS). Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem z dne 18.8.2000, saj izrecno zatrjuje, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje, tem njihovim trditvam pa sledi tudi sodišče prve stopnje v razlogih sodbe. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS, OGU L., z dne 26.8.2004 in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS (13. točka 4. člena ZPPLPS), zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku (13. člen ZPP). Poleg tega je podatek o površini stanovanja kot dela stavbe podatek, glede katerega zemljiška knjiga ni temeljna evidenca, ampak je to kataster (v konkretnem primeru kataster stavb, ki ga vzpostavi, vodi in vzdržuje GURS). Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu (točka II. in III. izreka sodbe) ugodilo pritožbi in sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

Ostane še presoja pravilnosti sodbe glede ugotovitve, da je kurilnica skupni del stavbe, in dolžnosti toženke, da dopusti glede kurilnice izdelavo elaborata za spremembo katastrskih podatkov pri pristojnem geodetskem podjetju ter na tej podlagi vpis tega prostora kot skupnega dela stavbe, ker bo sicer takšno izjavo volje tožnika nadomestila sodba. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da toženka spornega pomožnega prostora v izmeri 7,89 m2 ni kupila od bivšega prodajalca s kupno pogodbo z dne 18.8.2000, prav tako se strinja z zaključkom sodbe, da je kurilnico šteti za skupen del večstanovanjske zgradbe, za katerega se po določbi 18. člena SZ-1 šteje, da je solastnina vseh etažnih lastnikov. Zakon o evidenci nepremičnin (ZEN, Uradni list RS, št. 47/2006) v 86. členu določa, kaj se šteje za spremembo podatkov katastra stavb, in med ostalimi je to tudi sprememba površine in sprememba dejanske rabe. ZEN v nadaljevanju (členi 87 do 95) ureja pogoje za vpis sprememb podatkov. Predlagatelj (med ostalim lastnik dela stavbe) mora priložiti elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko ali projektantsko podjetje. Ker je le na ta način tožeči stranki omogočeno, da doseže popravo površine dela stavbe, ki sedaj pripada toženi stranki oziroma doseže spremembo v korist skupnih prostorov, je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje in o pritožbenih stroških, je sprejeta na podlagi 1. in 2. odstavka 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je deloma zmagala v pravdi, zato je glede na doseženi uspeh prav, da vsaka stranka krije svoje stroške. Glede pritožbenih stroškov pa velja, da je tožena stranka sicer deloma uspela s pritožbo, zato je delno upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, hkrati pa je tožeča stranka upravičena do delne povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, pri čemer gre za približno enake stroške tako na strani tožeče kot tožene stranke.