Jedro

Res je sicer, da je bilo predlagateljici s sklepom N 9/2016 naloženo, da nasprotni udeleženki odškodnino za razlaščeni nepremičnini plača v roku 30-tih dni po njegovi pravnomočnosti in da v času vložitve predloga in času, ko je o njem odločalo sodišče prve stopnje, pravnomočnost še ni nastopila. Vendar pa to ne pomeni podlage za zaključek, da nasprotna udeleženka s tem, ko ni sporočila računa, kamor bi ji predlagateljica lahko nakazala odškodnino, ni prišla v upniško zamudo. Obveznost plačati odškodnino namreč ni zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa N 9/2016, ampak najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. To je tudi razlog, da je predlagateljica zamudne obresti dolžna plačati že od takrat dalje. Drugi razlog pa je splošno pravilo, zapisano v 373. členu OZ, ki določa, da upnik predčasne izpolnitve denarne obveznosti ne sme odkloniti. Zgolj to, da je o denarni obveznosti odločeno s sodno odločbo, uporabe tega pravila ne izključuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da v sodni depozit sprejme denarni znesek v višini 7.592,68 EUR, ki predstavlja odškodnino za solastni delež nasprotne udeleženke na razlaščenih nepremičninah parc. št. ..., obe k . o. X. 2. Nasprotna udeleženka zoper tako odločitev vlaga pritožbo. Meni, da je predlog za sodni depozit vložen preuranjeno. Sklep N 9/2016 namreč določa, da je predlagateljica dolžna odškodnino plačati v 30 dneh po pravnomočnosti, sklep pa še ni pravnomočen.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je odločitev pravilna, saj se predlagateljica le na ta način lahko izogne teku zamudnih obresti. Opozarja na odločbo II Ips 70/2011. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica z navedbami v pritožbi, da sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju N 9/2016 z dne 26. 6. 2017 (v nadaljevanju sklep N 9/2016) ni pravnomočen, dejansko trdi, da njena upniška zamuda še ni nastopila in zato pogoji za sodni depozit1 niso izpolnjeni. Takšno stališče je materialnopravno zmotno.

6. Res je sicer, da je bilo predlagateljici s sklepom N 9/2016 naloženo, da nasprotni udeleženki odškodnino za razlaščeni nepremičnini plača v roku 30-tih dni po njegovi pravnomočnosti in da v času vložitve predloga in času, ko je o njem odločalo sodišče prve stopnje, pravnomočnost še ni nastopila2. Vendar pa to ne pomeni podlage za zaključek, da nasprotna udeleženka s tem, ko ni sporočila računa, kamor bi ji predlagateljica lahko nakazala odškodnino, ni prišla v upniško zamudo. Razloga za to sta dva.

7. Prvi je ta, da obveznost plačati odškodnino ni zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa N 9/2016, ampak najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. To je tudi razlog, da je predlagateljica zamudne obresti dolžna plačati že od takrat dalje3. Pritožnica zato nima podlage, da s sklicevanjem na nepravnomočnost sklepa N 9/2016 odklanja sprejem izpolnitve.

8. Drugi razlog pa je splošno pravilo zapisano v 373. členu OZ, ki določa, da upnik predčasne izpolnitve4 denarne obveznosti ne sme odkloniti. Zgolj to, da je o denarni obveznosti odločeno s sodno odločbo, uporabe tega pravila ne izključuje.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. O strošku, ki ga je v zvezi s pritožbo priglasila pritožnica, pritožbeno sodišče ni odločalo, saj bo to stvar sklepa o izročitvi deponiranega zneska (prvi odstavek 175. člena ZNP).

1 Predpostavke, pod katerimi je položitev pri sodišču dopustna, določa prvi odstavek 302. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Med drugim je depozit mogoč v primeru upnikove zamude, to je, kadar upnik brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). 2 Sklep N 9/2016 je v delu, s katerim je predlagateljici naloženo plačilo odškodnine, postal pravnomočen z odločitvijo pritožbenega sodišča I Cp 2129/2017 z dne 14. 3. 2018. 3 Takšno stališče je VS RS zavzelo v primeru t. i. dejanskih razlastitev (II Ips 15/2011, II Ips 97/2011), kasneje pa pritožbena sodišča tudi v primerih, ko je bila razlastitev opravljena po predpisanem postopku (I Cp 2773/2016, II Cp 83/2017 in druge). 4 To je izpolnitve pred zapadlostjo.