Jedro

Sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP), zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z ident. znakom 0000-1225, ki stoji na zemljiški parceli 378/2, k. o. ..., z naslovom, Ljubljana (I.), ugotovilo tri posamezne dele stavbe (IV.), njihove (so)lastnike (V.), kot splošni skupni del stavbe določilo zemljišče pod stavbo (VI.) in ugotovilo dva posebna skupna dela stavbe (VII.). Odločilo je še, da se izbriše prepoved razpolaganja ID ..., vpisana pri parceli 378/2, k. o. ... (III.), da se sklep izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (VIII.) in da udeleženci sami krijejo stroške postopka (IX.).

2. Zoper sklep vlagata pritožbi enajsta predlagateljica (v nadaljevanju predlagateljica) in prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju nasprotni udeleženec).

3. Predlagateljica v laični pritožbi izpostavlja, da ni prejela sklepa o določitvi pripadajočega zemljišča. Po kvadraturi gre za nesorazmerno veliko pripadajoče zemljišče, ki predstavlja skoraj tretjino kvadrature parcel 378/1, 378/2 in 378/3, k. o. ... Sodišče bi moralo to zemljišče skrčiti na primerno velikost in ga odmeriti sorazmerno, saj gre v nasprotnem primeru za oškodovanje realne solastnine.

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi opozarja, da je sodišče izdalo sklep, ne da bi zaključilo s prvim narokom za glavno obravnavo, prav tako ni izvedlo dokaza z njegovim zaslišanjem. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 291. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče dokaznega predloga z zaslišanjem udeleženca ni zavrnilo, pooblaščenec pa zaradi neizvedbe naroka opustitvi izvedbe dokaza ni mogel ugovarjati. Čeprav sodišče odloča z dokaznim standardom verjetnosti, mora upoštevati dokazna pravila in v primeru listin, ki zahtevajo tolmačenje, izvesti dokaz z zaslišanjem. Sodišče se je pri vprašanju verjetnosti lastninske pravice oprlo na izvedeniški mnenji izvedencev A. in B. iz denacionalizacijskih postopkov, ki ne moreta predstavljati dokaza, kaj komu pripada. Ker je sodišče upoštevalo zgolj posredne dokaze, ne pa neposrednih, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep nima razlogov o obširnih pojasnilih nasprotnega udeleženca, zakaj iz zapisnika izhajajo drugačne mere in površina garaže, kot jo je ugotovil izvedenec A., in zakaj je bil prostor označen kot lesena drvarnica. V času sklepanja kupoprodajne pogodbe je zidana garaža že stala. Če bi kupoval površino, na kateri je stala podrta lesena drvarnica, zanjo gotovo ne bi plačeval kupnine v višini obstoječe garaže. Ker se sodišče do njegovih trditev ni opredelilo, mu je bila odvzeta možnost obravnavanja, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno. Predlagatelji posesti na spornem prostoru nimajo in tudi ne razpolagajo s pravnim naslovom, zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in pojem večje verjetnosti.

5. Predlagatelji so odgovorili na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagali njeno zavrnitev. Prav tako so ostali predlagatelji (prvi do deseti) odgovorili na pritožbo enajste predlagateljice in predlagali njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

_O pritožbi predlagateljice:_

7. Pritožbeni razlogi predlagateljice se nanašajo izključno na postopek določitve pripadajočega zemljišča k parcelama 378/2 in 378/3, k. o. ..., ki ga sodišče prve stopnje vodi ločeno od vzpostavitve etažne lastnine in o njem še ni odločeno1. 8. Ker pritožnica vsebinsko ne graja odločitve o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi z ident. znakom 0000-1225, ki stoji na parc. št. 378/2, k. o. ..., pritožbeno sodišče pa ni našlo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP2) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

_O pritožbi nasprotnega udeleženca:_

9. V postopku vzpostavitve etažne lastnine sodišče opravi narok le, kadar je to po njegovem mnenju smotrno (prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1). Narok torej ni obligatoren, zato sodišče po opravljenem naroku na kraju samem ni bilo dolžno opraviti še dodatnega naroka niti navesti razlogov, zakaj tega ni storilo. Glede na navedeno se pritožnik neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev iz 291. člena ZPP, kršitev pravice do neposrednosti in kršitev pravice do obravnavanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni opravilo dodatnega naroka v sodni zgradbi.

10. Med udeleženci postopka je sporno, ali posamezni del stavbe 0000-1225-3 (v nadaljevanju sporni prostor) pripada predlagateljem kot zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma dedičem denacionalizacijskih upravičencev3 ali nasprotnemu udeležencu. Slednji je v postopku zatrjeval, da gre za prostor, ki ga je pridobil hkrati z nakupom stanovanja po kupoprodajni pogodbi s 5. 12. 1991 in je v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja označen kot „drvarnica-lesena“ v izmeri 7,3 x 2,95 m2. V naravi ta prostor ne predstavlja lesene drvarnice, temveč shrambo v pritličju zgradbe, v kateri se nahajata še poslovni prostor in skladišče, medtem ko sta stanovanje in klet nasprotnega udeleženca v zgradbi na parc. 378/3, k. o. ...

11. Postopke vzpostavitve etažne lastnine sodišče vodi po pravilih nepravdnega postopka, ki ni primeren za razreševanje lastninsko pravnih sporov. Zato odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev po ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če ni drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Temeljno dokazno pravilo je, da je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Zakon določa še, da v primeru, kadar bi sodišče po določbah nepravdnega postopka o predhodnem vprašanju zaradi spornih dejstev moralo prekiniti postopek in posameznega udeleženca napotiti na pravdo, postopka ne prekine, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

12. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zgoraj navedena dokazna pravila in domneve pravilno uporabilo. Iz predloženega pravnega naslova ne izhaja, da bi se drugi prostori v izmeri 31,63 m2 nanašali na prostore v zgradbi, ki je predmet etažiranja v tem postopku. Tudi zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja vrednoti leseno drvarnico in ne garaže, kot sporni prostor imenuje nasprotni udeleženec. In to klub temu, da ima obrazec zapisnika posebno postavko „garaža v hiši“, ki bi točneje označila sporni prostor kot lesena drvarnica. Glede na opisano listinsko dokumentacijo ter dejstvo, da je bilo med udeleženci že v dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku ves čas sporno, kaj predstavljajo drugi prostori, ki so bili poleg stanovanja izvzeti iz denacionalizacije, je sodišče pravilno kot bolj verjetno na podlagi listin upoštevalo pravico predlagateljev. Ob tem se je ustrezno opredelilo tudi do izvedeniških mnenj geodetov iz denacionalizacijskega postopka ter navedlo razloge, zakaj ocenjuje, da se toženčev pravni naslov ne nanaša na sporni prostor. Iz 30. točke obrazložitve sklepa tako izhaja, da je sodišče kot ključno upoštevalo, da se je porušena lesena drvarnica nahajala vzhodno od predmetne stavbe, zunaj njenih gabaritov, in da v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja ni bila izpolnjena postavka „garaža v hiši“.

13. Ker v postopku ni bila sporna posest posameznega dela 0000-1225-3, prav tako ne prostorska predstava tega posebnega dela, sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni4, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP). Zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.

14. Ne drži, da se sodišče ne bi opredelilo do trditev nasprotnega udeleženca o vzroku za opis spornega prostora kot lesene drvarnice. Iz razlogov sklepa izhaja, da zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja vsebuje med pomožnimi prostori tudi postavko garaža v hiši, zato sodišče ni štelo kot verjetno, da bi prostor v zidanem objektu označili kot leseno drvarnico. Ker pa je postopek ugotavljanja spornih dejstev pri vzpostavljanju etažne lastnine izrazito poenostavljen, s tem ko sodišče samo ne razrešuje spornih lastninskopravnih vprašanj, izpodbijani sklep ni ovira, da nasprotni udeleženec svoje pravice glede posameznega dela stavbe ne bi mogel uveljavljati v pravdnem postopku, ki je temu prvenstveno namenjen (35. člen ZVEtL-1).

15. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 potrdilo izpodbijani sklep.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 35. člena ZNP.

1 Sodišče je predlagateljici pojasnilo, da bo s postopkom določitve pripadajočega zemljišča (III N 591/2016) nadaljevalo po pravnomočnosti sklepov II N 244/2014 in II N 449/2014, s katerima vzpostavlja etažno lastnino na dveh objektih. 2 Postopek se je pričel pred uveljavitvijo ZNP-1, zato se dokonča po pravilih ZNP (216. člen ZNP-1). 3 Objekt je pripadal podjetju E. in bil v tem sklopu vrnjen denacionalizacijskima upravičencema C. C. in D. D., z izjemo stanovanja v izmeri 72,01 m2 na parceli 378 (priloga A8). 4 Na naroku 5. 4. 2019 je pooblaščenec nasprotnega udeleženca zaprosil za 30 dnevni rok za vložitev vloge, v kateri bo natančneje pojasnil okoliščine sklepanja prodajne pogodbe ter posestno zgodovino pravnih prednikov, sodišče mu je rok odobrilo, a vloge ni vložil.