Jedro

Pritožbena trditev, da je bilo v zakonitem pritožbenem roku nakazanih na račun upnika 18.105,86 EUR za poplačilo obveznosti stečajnega dolžnika, predstavlja tako imenovano objektivno pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad pravno osebo in imenovalo upravitelja.

2. Zoper sklep sta se pritožila družbenika stečajnega dolžnika.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka izdalo na upnikov predlog. Ugotovilo je, da je upnikova terjatev izkazana z izvršilnim naslovom (seznamom izvršilnih naslovov, najstarejša obveznost izhaja iz leta 2014) in da je dolžnik insolventen. Dolžnik ima transakcijski račun blokiran od 14. 2. 2018 dalje. Takšno stanje je trajalo en dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Odločitev glede insolventnosti je oprlo na domnevo iz 1. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ta določa, da če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajno nelikviden, če sredstva na računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v zadnjih 90 dneh in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka.

6. Te domneve pritožnika ne izpodbijata. Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo, da sodišče ni zadosti upoštevalo dokazila o zmožnostih poplačila odprtega dolga, pritožnika ne moreta uspeti.

7. Nadalje pritožnika navajata, da je bilo v zakonitem pritožbenem roku nakazanih na račun upnika 18.105,86 EUR za poplačilo obveznosti stečajnega dolžnika. V tem delu torej uveljavljata dejstvo, ki naj bi nastopilo po izdanem sklepu o začetku stečajnega postopka.

8. Poleg tega, da taka pritožbena trditev predstavlja tako imenovano objektivno pritožbeno novoto (primerjaj prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je tudi povsem nekonkretizirana in neizkazana ter že zato ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev višjega sodišča (glej J. Zobec v L. Ude in A. Galič (ured.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2010, stran 228).

9. Višje sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.