Jedro

V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Murska Sobota, št. 352-45/2013-36 (0309) z dne 19. 11. 2014se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ odločil, da se v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije razlasti nepremičnina parc. št. 1953/6 k.o. …, ki je v lasti A.A. do 3/8 in B.B. do 5/8 (1. točka izreka). Po pravnomočnosti te odločbe se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist Republike Slovenije do celote (2. točka izreka). V zemljiški knjigi se izbriše zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka (3. točka izreka). Razlastitvena upravičenka Republika Slovenija prevzame razlaščeno nepremičnino v last in posest z dnem pravnomočnosti te odločbe oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (4. točka izreka). Odškodnina za razlaščeno nepremičnino se bo določila v posebnem postopku po pravnomočnosti te odločbe (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Državno pravobranilstvo RS, Zunanji oddelek v Murski Soboti kot pooblaščenec razlastitvene upravičenke Republike Slovenije dne 13. 11. 2013 vložil zahtevo za razlastitev za v izreku odločbe navedeno nepremičnino. V danem primeru je bila predlagana razlastitev zaradi elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, ki bo potekala tudi po zemljišču s parc. št. 1953/6 k. o. …, kot to izhaja iz Uredbe o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (v nadaljevanju Uredba). Razlastitvena upravičenka je predlagala razlastitev navedene nepremičnine, ker ni uspela skleniti z razlastitvenima zavezankama sporazuma o odkupu, čeprav si je za to prizadevala, kot to izhaja iz ponudbe za odkup s predlogom kupoprodajne pogodbe in cenitve ter dokazom o vročitvi z dne 28. 6. 2013. Ugotovljena je bila kontinuiteta med parcelo št. 1953/1, ki je navedena v Uredbi, in parc. št. 1953/6, ki je predmet razlastitve. To izhaja iz odločb GURS, št. 02112-542/2011-23 z dne 19. 8. 2011 in odločbe št. 02112-1405/2012-14 z dne 22. 2. 2013. 3. V postopku je bila izkazana nujnost in sorazmernost razlastitve za dosego javne koristi. Javna korist za razlastitev predmetne parcele je izkazana s sprejetjem državnega prostorskega načrta, iz grafične situacije pa je razvidno, da se predmetna parcela nahaja v neposredni bližini že obstoječe javne ceste R3-740/1298, ki jo je zaradi elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš treba ustrezno urediti. Trasa in potek sta razvidna iz državnega prostorskega načrta. Na predmetnem zemljišču je predvidena ureditev javne ceste, ki predvideva izgradnjo kolesarske steze in hodnika za pešce. Ureditev obstoječe ceste ni mogoča na drugem zemljišču. Za poseg in izvedbo kolesarske steze in hodnika za pešce razlastitvena upravičenka potrebuje parcelo št. 1953/6 v izmeri 25 m2. Na nerazlaščeno zemljišče se s predvideno gradnjo ne bo posegalo, zato je obseg razlastitve minimalen, pa tudi ukrep razlastitve najmilejši. Predlagana razlastitev je nujno potrebna, saj je gradnja ceste v javno korist. Razlastitvena upravičenka je v svojih pisanjih tudi zatrdila in dokazala, da se parapetni zid ne bo gradil in se ne po posegalo na nerazlaščeno zemljišče, saj je priložila izvleček iz PZI, načrt ureditve cest in dodatna pojasnila DRI kot investitorja.

4. Prvostopni organ je na podlagi zbranih podatkov ugotovil, da je zahtevek Republike Slovenije za razlastitev zemljišča s parc. št. 1953/6 k.o. … upravičen, popoln, utemeljen, nujen in primeren ter mu je v celoti ugodil. Ugotovil je, da razlastitvena upravičenka potrebuje to parcelo v izmeri 25 m2 za gradnjo kolesarske steze in steze za pešce, vključno s stezo za invalide. Prvostopni organ ugotavlja, da se parapetni zid ne bo izvedel in se ne bo posegalo na nerazlaščeno zemljišče, kot to izhaja iz PZI.

5. Izvedba projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, v okviru katere se ureja tudi predmetna cesta, je v javnem interesu, saj je potrebna za zagotavljanje večje prometne varnosti in večje propustnosti, ki je z vidika ohranjanja človeških življenj, varnosti in zdravja ter preprečevanja materialne in ekonomske škode ena prednostnih nalog države, zato je ukrep razlastitve nujen, glede na obseg razlastitve pa minimalen. Institut razlastitve je tudi v sorazmerju z zasledovanjem javne koristi, saj bosta razlastitveni zavezanki svoje nerazlaščene nepremičnine (stanovanjsko stavbo s poslovnim prostorom) še naprej uporabljali kot do sedaj, le površina pripadajočega dvorišča se bo zmanjšala za 25 m2. 6. Glede na navedeno je prvostopni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za razlastitev zemljišča. Ker razlastitvena upravičenka ter razlastitveni zavezanki niso uspele skleniti pogodbe o odkupu predmetnega zemljišča, je Republika Slovenija utemeljeno predlagala razlastitev. Upravni organ o odškodnini ni odločil, ker se razlastitvena upravičenka in zavezanki o tem niso sporazumele.

7. Pritožbo tožnic zoper navedeno prvostopno odločbo je drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo zavrnil. Drugostopni organ ugotavlja, da je izpolnjevanje pogojev za razlastitev po drugem odstavku 92. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) pravilno ugotovljeno in ima ugotovitev o tem podlago v predloženih listinah spisa. Drugostopni organ ugotavlja, da je iz predloženih projektov PZI o ureditvi križanj ceste z železnico na odseku Pragersko-Hodoš v okviru elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge, grafične situacije pred posegom, prikaza območja DPN z načrtom parcel ter prikaza gradbene situacije razvidno, da je zemljišče pritožnic vključeno v kompleksno ureditev in izgradnjo novega krožnega križišča na območju sedaj že obstoječega križišča Cankarjeve ulice z Bakovsko cesto. Zemljišče je umeščeno v prostor, zato tudi drugostopni organ ugotavlja, da cilja, ki se zasleduje z nameravano gradnjo, ni mogoče doseči drugače. Glede na to drugostopni organ meni, da je ukrep, ki se ga je poslužila razlastitvena upravičenka primeren in zakonit. 8. Glede ugovora, da bi se širina predvidenega pločnika lahko zožila samo na kolesarsko stezo in stezo za pešce, ki bi lahko omogočila tudi gibanje funkcionalno oviranim osebam, pa pritožbeni organ meni, da ni v njegovi pristojnosti in ne v pristojnosti prvostopnega organa, da bi po sprejetju prostorskega načrta in po sprejetem projektu PZI o ureditvi križanj cest z železnico, presojal ali bi razlastitvena upravičenka svoj namen dosegla tudi na način, da bi se širina pločnika zožila samo na kolesarsko stezo in stezo za pešce. S tem bi se poseglo v že pravno veljavno sprejet prostorski načrt. 9. Glede ugovora tožeče stranke, da gradnje ne bo mogoče izvesti brez posega na njuno preostalo nerazlaščeno zemljišče pa drugostopni organ pojasnjuje, da je bilo to presojano v okviru izdaje gradbenega dovoljenja. Drugostopni organ zaključuje, da je izvedba projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, katere predmet ureditve je tudi novo krožno križišče, v javnem interesu, saj se bo na ta način zagotavljala večja prometna varnost in propustnost prometnega pretoka na delu, kjer se srečajo kar štiri ceste, in kjer je izkazano, da je poseg minimalen. Po presoji pritožbenega organa razlastitev za pritožnice nima takšnega pomena, da bi pretehtala nad koristjo, ki jo bo prinesla nova ureditev prometnih povezav in možnost izvajanja več vrst prometa na tem območju (cestišče, kolesarska steza in steza za pešce z možnostjo gibanja funkcionalno oviranih oseb).

10. Tožeča stranka v vloženi tožbi zatrjuje, da je iz projektov, ki jih je dobila na vpogled, razvidno, da je v PGD dokumentaciji izven razlaščenih 25 m2 predvidena gradnja parapetnega zidu in stopnišča. To pa pomeni, da predlagana razlastitev ne dosega kriterijev sorazmernosti posega v lastninsko pravico glede na to, da s posegom in razlastitvijo ne bo dosežen namen razlastitve, to je pridobitev zemljišča potrebnega za gradnjo. Glede PZI, na katerega se sklicuje Državno pravobranilstvo, pa tožeča stranka pojasnjuje, da se z njim ne more spreminjati velikost in lega objektov v prostoru. Res je izdano gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno, to pa potrjuje navedbe tožeče stranke. Tožena stranka je namreč že pričela z gradnjo in je izven zemljišča, ki naj bi bil predmet razlastitve, odkopala globoke luknje, ko je pričela kopati jarek zaradi načrtovane infrastrukture. Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, tožeča stranka predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

11. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

12. Odgovor na tožbo je za razlastitvenega upravičenca, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 19. člena ZUS-1 v zvezi s 3. alineo 16. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), vložilo Državno pravobranilstvo, Zunanji oddelek v Murski Soboti. Navaja, da je obseg ureditvenega območja razviden iz 4. člena Uredbe, kjer so naštete vse parcelne številke nepremičnin, ki so zajete v ureditvenem območju in znotraj katerega se nahaja tudi nepremičnina tožečih strank (1953/1 k.o. …, to je parc. št. pred parcelacijo). Obseg ureditvenega območja je razviden tudi iz grafičnega dela DPN, ki v pripadajočem grafičnem delu natančno prikazuje meje posega, pri čemer so navedene zakoličbe. Na osnovi tega je bilo zemljišče v lasti tožečih strank tudi odmerjeno in je prvenstveno obsegalo 72 m2. Po podrobnejši preučitvi projektnih rešitev v fazi PGD je projektant z optimizacijo zmanjšal poseg na parceli tožečih strank na minimalno možen obseg, ki ga investitor potrebuje za potrebe objekta. Tako je bila po izdelanem projektu PGD izvedena ponovna odmera, ki v najmanjši možni meri posega v lastnino tožečih strank in sicer v izmeri 25 m2 (parc. št. 1953/6 k.o. …).

13. Glede parapetnega zidu prizadeta stranka pojasnjuje, da ta v veljavnem projektu PGD ni vrisan in izvedba parapetnega zidu tudi v gradbenem dovoljenju ni navedena. Ne glede na to, pa je bila opcija postavitve parapetnega zidu ves čas prisotna v razgovorih med investitorjem in tožečima strankama.

14. Stranka z interesom pojasnjuje, da so dela na terenu izvedena. Izdelan je tudi geodetski posnetek izvedenih del, ki dokazuje, da so vsi posegi izvedeni skladno s projektom in izdanim gradbenim dovoljenjem. Skladno z geodetskim posnetkom so vsi posegi znotraj razlaščenega zemljišča na površini 25 m2. Izjema je postavitev parapetnega zidu, ki je postavljen tik ob robu parcele na zemljišču 1953/5 k.o. …. Prizadeta stranka zatrjuje, da je postavljen na naknadno zahtevo in s soglasjem drugotožnice B.B..

15. V nadaljevanju prizadeta stranka še pojasnjuje, da ne more z gotovostjo trditi, da se v času izvedbe gradbenih del ni posegalo na parcele, ki so še vedno v lasti tožečih strank in sicer parc. št. 1953/5 in 1953/3 k.o. …, vendar pa je to v skladu z gradbeno pogodbo med investitorjem in izvajalcem stvar izvajalca. S predloženim geodetskim posnetkom pa skuša tožeča stranka izkazati, da zemljišče v izmeri 25 m2 zadošča za dosega cilja. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in priglaša stroške postopka.

16. Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženih pripravljalnih vlogah. V njih tožeča stranka še dodatno pojasnjuje, da razlaščeno zemljišče za izvedbo obravnavanega posega ne zadošča. Na parc. št. 1953/5, ki ni razlaščena in ki je v lasti tožeče stranke, je postavljen betonski zid, na tej parceli pa je zgrajen tudi jarek za kanalizacijske vode in cestišča. Pri tem niso bili spoštovani zahtevani odmiki od stavbe tožnic. Na parc. št. 1953/5 je tudi 30 cm širok asfaltiran pas pločnika.

17. Tožba je utemeljena.

18. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo (prvi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Razlastitev ter omejitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država oziroma občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek 92. člena ZUreP-1).

19. Ob pogojih iz 92. člena ZUreP-1 se nepremičnina lahko razlasti za namene, navedene v 93. členu ZUreP-1, med njimi je tudi za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Šteje se, da je javna korist za ta namen izkazana, če so nepremičnine predvidene v državnem lokacijskem načrtu. Razlastitveni upravičenec je država, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz državne pristojnosti na podlagi državnega lokacijskega načrta ali lokacijskega načrta iz 16. člena tega zakona (prvi odstavek 94. člena ZUreP-1). Razlastitveni zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve (drugi odstavek 94. člena ZUreP-1).

20. Postopek za razlastitev se začne z vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca (95. člen ZUreP-1). Razlastitveni upravičenec sme vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe (97. člen ZUreP-1). Zahtevi za razlastitev mora priložiti sestavine navedene v 98. členu ZUreP-1. Upravni organ odloči o razlastitvi z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku. Če se zahtevi ugodi ali delno ugodi, morajo biti v odločbi natančno navedene nepremičnine, ki se razlaščajo (prvi odstavek 102. člena ZUreP-1).

21. Z izpodbijano odločbo je bila v korist Republike Slovenije razlaščena nepremičnina parc. št. 1953/6 k.o. …, ki je v solasti tožnic.

22. Z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (Uredba) je za rekonstrukcijo navedene železniške proge, kar vključuje tudi ureditev okoliških cest, potrebno (med ostalim tudi) zemljišče v lasti tožnic. Glede na ugotovitve prvostopnega organa sodišče nima pomislekov, da parcela 1953/6 predstavlja del parcele 1953/1 k.o. …, ki je navedena v Uredbi.

23. Javna korist za predmetno nepremičnino je glede na to, da je zemljišče predvideno v Uredbi, nedvomno izkazana (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), zato so tožbeni ugovori v zvezi s tem neutemeljeni.

24. Tožba pa je utemeljena v tistem delu, v katerem zatrjuje nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščine, ali razlaščeno zemljišče za izvedbo predmetne gradnje zadošča. Tožeča stranka zatrjuje, da se je gradnja izvajala tudi na nerazlaščenem zemljišču, temu pa vsaj glede parapetnega zidu pritrjuje tudi prizadeta stranka. Tako se pokažejo kot napačne ugotovitve upravnih organov, da gradnja parapetnega zidu ne bo potrebna in da gradnje na nerazlaščenem zemljišču ne bo.

25. Razlastitev lastninske pravice je dopustna v javno korist in v obsegu, v katerem je nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa mora biti v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1).

26. V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.

27. Ker je bilo dejansko stanje glede obsega nepremičnine, ki je potrebna za dosego razlastitvenega namena napačno in nepopolno ugotovljeno in je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje z natančno ugotovitvijo obsega zemljišča, ki je (bilo) potrebno za gradnjo, in nato ponovno odločiti o zadevi.

28. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

29. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).