Jedro

Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se točka II izreka prvostopenjske sodbe spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v točki II zavrne.

II. Pritožbi se ugodi in se točka III izreka prvostopenjske sodbe razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je delniška družba. Tožeča stranka je izpodbijala njen sklep št. 3.1, ki se je glasil takole: „Na predlog upravnega odbora bo o uporabi bilančnega dobička družbe, ki po stanju na dan 31. 12. 2010 znaša 501.271,00 EUR, odločeno v naslednjih poslovnih letih.“

2. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa št. 3.1 skupščine tožene stranke (točka I izreka prvostopenjske sodbe). Ugodilo pa je tožbenemu na spremembo sklepa št. 3.1 (točka II izreka prvostopenjske sodbe).

3. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka, in sicer zoper točki II in III izreka. V pritožbi med drugim navaja, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

4. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Strinja se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Skupščina tožene stranke je bila 30. 8. 2011. Na tej skupščini je bilo med drugim tudi odločeno o predlogu sklepa št. 3.1. S sklepom št. 3.1 je bilo odločeno, da se bilančni dobiček ne deli, kot je bilo navedeno že na začetku te odločbe.

7. Takšen sklep je tožeča stranka izpodbijala na temelju 399. člena ZGD-1. Že v tožbi je postavila dva zahtevka.

8. Z zahtevkom pod 1. je zahtevala razveljavitev sklepa št. 3.1., to je sklepa, da se bilančni dobiček za leto 2010 ne deli.

9. Zahtevek pod 2 pa se je glasil takole: „Tožena stranka je dolžna bilančni dobiček družbe, ki po stanju na dan 31. 12. 2011 znaša 501.271,00 EUR, uporabiti tako, da del bilančnega dobička v znesku 139.448,30 EUR nameni za izplačilo dividend delničarjem, kar predstavlja 1,66 EUR bruto na delnico. Dividende je tožena stranka dolžna izplačati najkasneje v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti te sodbe ...“

10. V prvi pripravljalni vlogi (z dne 22. 12. 2011, l. št. 28 in nasl.) je tožeča stranka popravila očitne pomote, ki so ji ušle v zvezi z zahtevkom pod 2. Te pomote so nastale pri navedbah dela bilančnega dobička, ki naj bi se izplačal, in dividende. Pravilni številki naj bi bili 139.218,66 EUR in 1,6572 EUR. V ostalem pa je zahtevek pod 2. pustila nespremenjen; zahtevek je torej ostal dajatveni. Tožeča stranka je šele v isti pripravljalni vlogi (z dne 22. 12. 2011) postavila še podrejeni zahtevek, s katerim je zahtevala spremembo sklepa št. 3.1 (gl. l. št. 30).

11. Podrejeni zahtevek je bil oblikovalni in se je glasil takole: „Sklep št. 3.1 skupščine tožene stranke … v besedilu „Na predlog upravnega odbora, bo o uporabi bilančnega dobička družbe, ki po stanju na dan 31. 12. 2011 znaša 501.271,00 EUR odločeno v naslednjih poslovnih letih.“ se spremeni tako, da se glasi: „Bilančni dobiček družbe, ki po stanju na dan 31. 12. 2011 znaša 501.271,00 EUR, se uporabi za izplačilo dividend delničarjem v znesku 139.218,66 EUR, kar predstavlja 1,6572 EUR bruto na delnico. Dividende se izplačajo najkasneje v roku 15 dni od dneva tega sklepa …“

12. Prvostopenjsko sodišče je v svoji sodbi izrecno pojasnilo, da je odločalo o prvotnem (primarnem) tožbenem zahtevku in ne o podrejenem (prvostopenjska sodba, rš. 7). Odločilo pa je takole: prvotni tožbeni zahtevek pod 1 je zavrnilo. Glede te odločitve tožena stranka ni vložila pritožbe. O prvotnem tožbenem zahtevku pod 2 je prvostopenjsko sodišče odločilo v točki II izreka svoje sodbe takole: „Sklep št. 3.1 skupščine tožene stranke z dne 30. 8. 2011 se spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna bilančni dobiček družb, ki … znaša 501.271,00 EUR, uporabiti tako, da del bilančnega dobička v znesku 139.218,66 ERU nameni za izplačilo dividend delničarjem, kar predstavlja 1,6572 EUR bruto na delnico. Dividende je tožena stranka dolžna izplačati najkasneje v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti te sodbe.“

13. V točki I izreka prvostopenjske sodbe je torej sodba zavrnilna, v točki II izreka pa je ugodilna.

14. Pritožba je napadla odločitev prvostopenjskega sodišča že iz povsem procesnih razlogov in sicer zato, ker je prvostopenjsko sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka (str. 3 in 4 pritožbe). Prvotni zahtevek pod 2 je oblikovala tožeča stranka v tožbi in potem popravila z vlogo z dne 22. 11. 2011. Ta zahtevek je bil dajatveni. Z njim je določno zahtevala od tožene stranke, da izplača dividendo v korist delničarjem. Prvostopenjsko sodišče je odločilo o tem zahtevku tako, da je spremenilo sklep skupščine tožene stranke pod št. 3.1. To ni bilo pravilno. Prvotnega (primarnega) zahtevka na spremembo sklepa skupščine tožeča stranka ni postavila. Prvostopenjsko sodišče je torej odločilo mimo postavljenega zahtevka, kar je v nasprotju s 1. odstavkom 2. člena ZPP. V procesnem smislu je prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (3. odstavek 350. člena ZPP). Takšna kršitev je bistvena, saj je bistveno vplivala na izid tega postopka, kot bo v nadaljevanju še obrazloženo.

15. Glede zahtevka pod 2 pritožba meni, da je neutemeljen, saj zanj ni pravnega temelja v ZGD-1. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče strinja.

16. Dosedanja sodna praksa je bila sicer neenotna glede vprašanja, kakšen zahtevek lahko stranka postavi, če na temelju 399. člena ZGD-1 izpodbija sklep skupščine delniške družbe. Nekatere odločbe menijo, da lahko stranka na temelju 399. člena ZGD-1 zahteva le spremembo skupščinskega sklepa (1). Druge odločbe pa ne vidijo nič napačnega v tem, če delničar zahteva razveljavitev sklepa in postavi še dajatveni zahtevek na plačilo dividende (2). Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno prvo stališče. Glede na besedilo 2. stavka 2. odstavka 399. člena ZGD-1 lahko delničar zahteva le spremembo izpodbijanega sklepa. Glede vsega preostalega veljajo določbe o izpodbijanju sklepov skupščine delniške družbe.

17. Postavljeni prvotni zahtevek pod 2 je torej neutemeljen, odločitev prvostopenjskega sodišča pod II izreka pa nepravilna. Pritožbeno sodišče je zato ob smiselni uporabi 357. člena ZPP ugodilo pritožbi in zavrnilo prvotni tožbeni zahtevek še v preostanku.

18. Prvostopenjsko sodišče bo v nadaljevanju odločalo še o podrejenem zahtevku.

19. Obe stranki sta zahtevali povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. ker bo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju odločalo še o podrejenem zahtevku, je ta sodba torej le delna sodba (Ude/Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, kom. k 314. členu, pod 7.). Končni uspeh še ni določljiv.

20. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča o stroških (točka III izreka prvostopenjske sodbe) in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je iz istega razloga pridržalo za odločbo o podrejenem zahtevku (164. člen ZPP).

(1) Odločbi VSL opr. št. I Cpg 656/2010 in VSL I Cpg 1207/2010; gl. tudi VSK opr. št. Cpg 3972013; v tej zadevi je bil postavljen le zahtevek na spremembo.

(2) Odločbe VSL opr. št. I Cpg 1083/2012, VSK Cpg 121/2011 in VSK Cpg 34/2010.