Jedro

Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na tožbo.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (točka I. izreka) potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (točka I izreka) in tožeči stranki naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve te sodbe (pravilno: sklepa) povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.092,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila (točka II izreka).

Zoper navedeni sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi napačno uporabljenega materialnega prava. S tem, ko je za popravo tožbe določilo rok 30 dni, je samo zavlačevalo postopek. Ker je vloga nepopolna, je bila sodna taksa po ZST-1 napačno odmerjena. Nadalje navaja, da je tožba sposobna za obravnavo. Sodišče je tudi odredilo plačilo stroškov postopka toženi stranki, ki naj bi v sporu uspela. Vrednost spora je bila določena na podlagi podrednega zahtevka, ki pa ga sodišče sploh ni obravnavalo in ga v tem sporu, kjer je dokazano, da izbrani kandidat ne izpolnjuje z zakonom zahtevanih pogojev za delo, ne more obravnavati.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, je pa napačno odločilo o stroških postopka.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožnika z dne 12. 8. 2011 z dopolnitvami na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP zavrglo, saj vloga z nazivom tožba in dopolnitve ne vsebujejo določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev in ne dejstva, na katera tožnik opira zahtevek ter dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, kakor je to določeno v 1. odstavku 180. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 23. 8. 2011 pozvalo k popravi in dopolnitvi tožbe in v obrazložitvi navedlo, kaj mora tožba obsegati in tožnika tudi poučilo, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Tožnik je tožbo dopolnil sam, vendar pa iz spisa izhaja, da tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje določnega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev in ne dejstev, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnik, kljub temu, da je bil v sklepu poučen, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, te možnosti ni izkoristil. Delovno sodišče je sicer po določbah ZDSS-1 dolžno upoštevati preiskovalno načelo, vendar izvajanje dokazov po uradni dolžnosti nima nobene povezave s sestavo tožbe, ki mora biti sestavljena skladno z določbami 105. in 180. člena ZPP. Ker niti prvotno vložena tožba, niti dopolnitve določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno z določbami 105., 180. in 108. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP namreč sodišče vlogo oziroma tožbo zavrže, če vložnik vloge v postavljenem roku ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Zaradi navedenega je pritožba zoper točko I izreka sklepa neutemeljena.

Utemeljena pa je pritožba zoper določitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno tožnikovo vlogo (tožbo) poslalo v odgovor toženi stranki. Skladno z 276. členom ZPP, mora sodišče tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. člena tega zakona in za katero je plačana sodna taksa, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori, tožnikova vloga pa ni imela vseh sestavin, ki jih mora tožba imeti. Iz tega razloga tožnik ni dolžan toženi stranki povrniti stroškov za sestavo odgovora na tožbo. Tako je tožnikova pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka utemeljena, v delu, ki se nanaša na, po njegovem neupravičeno odmero sodne takse, pa se pritožba šteje kot zahteva za vrnitev plačane sodne takse.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zoper točko I izreka (zavrženje tožbe) kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 2. točki 365. člena ZPP, v preostalem (točka II izreka sklepa) pa je pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka spremenilo tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na tožbo (3. točka 365. člena ZPP).