9. 4. 2018

SKLEP

Senat ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki so jo vložili Ferdinand Deželak, Marija Zega Deželak, Miha Deželak, vsi Planina, in Krešimir Zega, Republika Hrvaška, na seji 9. aprila 2018

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Ip 568/2016 z dne 30. 3. 2016 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 2874 In 227/2013 z dne 27. 10. 2015 in z dne 15. 12. 2015 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 29. 4. 2013 na predlog upnika Jožeta Lepičnika zoper dolžnike Marijo Zega Deželak, Miha Deželaka in Ferdinanda Deželaka dovolilo izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine. S sklepom z dne 27. 10. 2015 je zavrnilo ugovor tretjega v izvršbi (pritožnika Krešimirja Zege), predlog tretjega za odlog izvršbe ter predlog dolžnikov in tretjega za izločitev izvršitelja. Odločitev o predlogu dolžnikov in tretjega za prekinitev postopka je pridržalo do izdaje posebnega sklepa. S sklepom z dne 15. 12. 2015 je zavrnilo še predlog za prekinitev postopka. Višje sodišče je pritožbe dolžnikov in tretjega, vložene zoper sklepa z dne 27. 10. 2015 in 15. 12. 2015, deloma zavrglo, deloma pa zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi, vloženi zoper sklep višjega sodišča v zvezi s sklepoma prvostopenjskega sodišča z dne 27. 10. 2015 in 15. 12. 2015, navajajo, da sta sodišči kršili 14., 22., 23., 25. in 33. člen Ustave, 13. in 14. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 1. člen Prvega protokola k EKČP (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94) in 1. člen Protokola št. 12 k EKČP (Uradni list RS, št. 46/10, MP, št. 8/10).

3.Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Pritožniki v ustavni pritožbi med drugim navajajo, da je bila glede sporne nepremičnine dne 28. 10. 2015 že opravljena izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo, enak podatek pa izhaja tudi iz prvostopenjskega sklepa z dne 15. 12. 2015. Ker je bila izvršba že opravljena, se ob upoštevanju predmeta odločanja v izpodbijanem aktu pravni položaj pritožnikov tudi ob morebitni ugoditvi ustavni pritožbi ne bi mogel izboljšati. Pravni interes za vložitev ustavne pritožbe tako že ob njeni vložitvi ni bil podan. Senat ustavnega sodišča je zato ustavno pritožbo zavrgel.

5.Senat je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter članici dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Etelka Korpič − Horvat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik

Predsednik senata