Jedro

Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna.

V nasprotju z institutom pobota pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem izpodbija odločitvi v I. in III. točki izreka, zavrže, v delu, v katerem izpodbija odločitev v II. točki izreka, pa se pritožbi ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - v I. točki izreka: delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi z dne 22. 11. 2013 razveljavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo preživninske terjatve za čas od 22. 12. 2010 do 31. 3. 2011, to je za znesek 437,12 EUR, ter v tem delu izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, - v II. točki izreka: v preostalem delu zavrnilo dolžnikov ugovor, - v III. točki izreka: upnici naložilo, da je dolžna dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa plačati izvršilne stroške v višini 15,84 EUR.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izrecno izjavlja, da sklep izpodbija v celoti. Sodišču prve stopnje očita zmotno razlago 128. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju: ZZZDR. Poudarja, da se upnica z izjavo v aprilu 2011 ni odpovedala pravici do preživnine (za v naprej), pač pa zgolj izterjavi posameznih zneskov že zapadle preživnine, taka odpoved pa je dopustna. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi v celoti, podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, s stroškovnimi posledicami. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je deloma nedovoljena, deloma pa utemeljena.

Glede delnega zavrženja pritožbe

4. Ob predhodnem preizkusu pritožbe je višje sodišče ugotovilo, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitvi v I. in III. točki izreka sklepa.

5. Odločitev o delni ugoditvi ugovoru in posledično delna razveljavitev sklepa o izvršbi ter delna ustavitev izvršbe in delna zavrnitev predloga za izvršbo (v I. točki izreka sklepa) ter odločitev, da je upnica dolžna dolžniku plačati del njegovih ugovornih stroškov (v II. točki izreka sklepa), sta namreč dolžniku v korist. Izvršba se v delu, v katerem je bilo dolžnikovem ugovoru ugodeno, ne bo opravljala, zaradi delne ugoditve ugovoru pa je dolžnik tudi upravičen do povrnitve dela ugovornih stroškov. Ker dolžnik z vložitvijo pritožbe zoper navedeni odločitvi ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ti dve odločitvi.

6. Glede na to, da ima pomanjkanje pravnega interesa (kot ene od procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe) za posledico nedovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju: ZIZ), je višje sodišče pritožbo v navedenem delu zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede delne ugoditve pritožbi

7. Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 128. člena ZZZDR.

8. V skladu z navedeno določbo odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka, v konkretnem primeru pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zatrjeval, da se je upnica odpovedala svoji pravici do preživnine, temveč da mu je odpustila njegov dolg na račun preživnine v znesku 4.175,00 EUR. Vnaprejšnja odpoved uveljavljanju pravice do preživnine (to je v bodoče zapadlim zneskom preživnine) ni pravno veljavna, medtem ko je odpoved že zapadlim zneskom iz naslova pravice do preživnine dopustna (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 633/2001 z dne 19. 12. 2001). V obligacijskem pravu je namreč treba razlikovati med pravico in terjatvami, ki izvirajo iz te pravice. Pravica sama po sebi pomeni abstraktno, temeljno, materialnopravno upravičenje, terjatev pa po drugi strani predstavlja konkreten zahtevek za izpolnitev določene obveznosti od določene osebe. Navedeno razlikovanje med pravico in terjatvijo je med drugim razvidno tudi iz ureditve instituta zastaranja v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju: OZ: pravica do preživljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati, medtem ko posamezne že zapadle preživninske terjatve lahko zastarajo (prim. prvi odstavek 347. člena in tretji odstavek 348. člena OZ). Poleg tega v nasprotju z institutom pobota, ki prav tako predstavlja enega od načinov prenehanja obveznosti, pri zakonski ureditvi odpusta dolga ni izrecno navedeno, da terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, ne bi mogla prenehati na tak način (prim. 316. člen in 319. do 322. člen OZ).

9. Komentar Obligacijskega zakonika,(1) na katerega se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje sodišče prve stopnje, v nadaljevanju poudarja prav razliko med odpustom dolga (odpustom terjatve) in vnaprejšnjo odpovedjo pravici, v citiranih sklepih VSL sklep III Cp 896/2000 z dne 21. 6. 2000 in VSM sklep I Ip 992/2013 z dne 7. 1. 2013 pa ni zavzeto stališče, da upnikova odpoved že zapadlim zneskom preživnine ne bi bila dopustna, temveč je le poudarjeno, da (vnaprejšnja) odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

10. Ker je sodišče prve stopnje dolžnikove ugovorne navedbe o tem, da sta stranki sklenili dogovor o odpustu izterjevane preživninske obveznosti, materialnopravno zmotno zavrnilo kot neutemeljene že z utemeljitvijo, da je takšen dogovor po 128. členu ZZZDR brez pravnega učinka, se ni opredelilo do navedb obeh strank v zvezi z navedenim dogovorom, zavrnilo pa je tudi s tem povezane dokazne predloge. Zato je višje sodišče dolžnikovi pritožbi v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora v preostalem delu (v II. točki izreka sklepa), ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in 355. člen, oba v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ob ponovnem odločanju o preostalem delu ugovora naj se sodišče prve stopnje opredeli tudi do navedb obeh strank v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odpustu izterjevane obveznosti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prof. dr. Miha Juhart, doc. dr. Nina Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 413.