Jedro

Ravnanja, storjena v času prestajanja druge kazni zapora, ne gre šteti za kršitev oziroma zlorabo režima zapora ob koncu tedna v zvezi s predmetno kaznijo, saj se ta v času očitanega ravnanja še ni izvrševal.

Pritožbeno sodišče ne more slediti stališču sodišča prve stopnje, da za uporabo sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 zadošča, da sta bila dva samostojna zakonska razloga za izvršitev kazni v zavodu (tj. neizpolnjevanje pogoja glede zaposlitve oziroma nadaljnjega opravljanja dela in storitev dejanja, ki ima znake disciplinskega prestopka) ugotovljena po pravnomočnosti sodbe. Odločilno je namreč, v okviru katere kazni in katerega režima izvrševanja je nastala.

Izrek

Pritožbama obsojenega A. A. in njegovih zagovornikov se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je sklenilo, da mora obsojeni A. A. kazen 8 (osem) mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 37196/2021 z dne 13. 7. 2021, prestati v zavodu za prestajanje kazni zapora. To je bilo storjeno s sklepom V Kr 37196/2021 z dne 11. 8. 2026.

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijata:

- obsojeni A. A., sicer brez izrecne navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni ter predlog Zavoda za prestajanje kazni zapora *** (v nadaljevanju ZPKZ) zavrne in odloči, da kazen prestaja na način, določen s pravnomočno sodbo, torej z zaporom ob koncu tedna.

- zagovorniki obsojenega iz vseh pritožbenih razlogov, tj. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka kršitev materialnega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi nepravilne odločbe o načinu izvršitve kazni zapora; s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni, ter predlog direktorja ZPKZ *** zavrne.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Ključnemu pritožbenemu poudarku, da določb 12. člena ZIKS-1 v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti za spremembo pravnomočno določenega načina izvrševanja kazni, je pritrditi. Pri tem ni mogoče prezreti, da obsojeni v času zatrjevane kršitve v zavodu dne 12. 7. 2026, na katero se (med drugim) v predlogu za izvršitev izrečene kazni v zavodu sklicuje direktor ZPKZ ***, kazni osmih mesecev zapora, ki jo je bil po pravnomočni sodbi dolžan prestajati z zaporom ob koncu tedna, še ni nastopil, temveč je v ZPKZ *** prestajal kazen zapora po drugi pravnomočni sodbi. Ravnanja, storjenega v času prestajanja druge kazni zapora, zato ne gre šteti za kršitev oziroma zlorabo režima zapora ob koncu tedna v zvezi s predmetno kaznijo, saj se ta v času očitanega ravnanja še ni izvrševal.

5.Sodišče prve stopnje napačno razlaga določbo sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1. Cit. zakonsko določilo je namreč treba razlagati v okviru instituta zapora ob koncu tedna, pri čemer že zakonska dikcija, da obsojenec "preostanek kazni zapora" prestane v zavodu, predpostavlja, da je kazen že začel prestajati v tem režimu. Zato pritožbeno sodišče ne more slediti stališču sodišča prve stopnje, da za uporabo sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 zadošča, da sta bila dva samostojna zakonska razloga za izvršitev kazni v zavodu (tj. neizpolnjevanje pogoja glede zaposlitve oziroma nadaljnjega opravljanja dela in storitev dejanja, ki ima znake disciplinskega prestopka) ugotovljena po pravnomočnosti sodbe. Odločilno je namreč, v okviru katere kazni in katerega režima izvrševanja je nastala. V obravnavanem primeru je brez dvoma nastala v času obsojenčevega prestajanja kazni zapora na temelju druge pravnomočne sodbe, in zagotovo še pred nastopom predmetne kazni, zato ne more predstavljati podlage za spremembo njenega pravnomočno določenega načina izvrševanja. Nasprotna razlaga bi bila nerazumna, saj bi omogočila poseg v pravnomočno določen način izvrševanja še ne nastopljene kazni na podlagi obsojenčevega pravno nevzdržnega ravnanja, storjenega v okviru izvrševanja druge kazni, za kar pa pritožbeno sodišče v 12. členu ZIKS-1 ne najde podlage. Pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje II K 37196/2021 z dne 13. 7. 2021, pravnomočno dne 6. 10. 2021, je zato treba najprej izvršiti v skladu z njenim izrekom, torej tako, da obsojeni predmetno kazen nastopi in jo začne prestajati z zaporom ob koncu tedna.

6.Ker predmetna kazen v času očitanega ravnanja še ni bila nastopljena, direktor ZPKZ tudi ni imel podlage za vložitev predloga za spremembo načina njenega izvrševanja po sedmem odstavku 12. člena ZIKS-1. Presoja, ali bi bilo mogoče zaradi ravnanja obsojenca kasneje spremeniti način izvrševanja te kazni, je zato v tej fazi preuranjena.

7.V posledici navedenega so vsa nadaljnja obširna pritožbena izvajanja v zvezi z očitano zavodsko kršitvijo in statusom obsojenčevega delovnega razmerja brezpredmetna. Ker ta na odločilno pravno vprašanje ne morejo vplivati, se pritožbeno sodišče do njih ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

8.Po obrazloženem je bilo obema pritožbama ugoditi ter odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).