Jedro

ZLV zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov.

72. člen ZLV podrobno določa, kaj vse mora vsebovati kandidatura oziroma lista kandidatov in med temi podatki se ne zahteva, da bi bilo potrebno priložiti tudi dokazila o vabilih članom na postopke kandidiranja. Kadar so vabila poslana z navadno pošto, je nepreverljivo, če so bila poslana vsem članom oziroma bi tako ugotavljanje presegalo razumen obseg dokazovanja v volilnem postopku, ki mora biti hiter.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku zavrnila ugovor tožnika zoper kandidatne liste stranke A. (v nadaljevanju A.) za člane občinskega sveta v vseh štirih volilnih enotah in kandidatne liste A. za člane krajevnih skupnosti v vseh volilnih enotah. V obrazložitvi odločbe navaja, da je pritožnik v ugovoru zoper navedene kandidatne liste navajal, da niso skladne z 51. členom Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ker niso bile vložene v skladu z dvema pravilnikoma stranke A. Določanje kandidatk in kandidatov bi moral opraviti Zbor članic in članov lokalnega odbora (v nadaljevanju LO) stranke A. Zbora pa v skladu s 4. členom Pravilnika o ustanavljanju, organiziranosti in delovanju LO stranke A. ni bilo sklicanega niti ni potrjeval kandidatov.

Tožena stranka je sprva ugovor zavrgla, v ponovljenem postopku po sodbi upravnega sodišča pa je tožena stranka pritožnika povabila, da osebno pojasni situacijo. Pojasnil je, da tudi volilna komisija na konferenci stranke A. ni bila sestavljena tako, kot to predpisuje eden od pravilnikov. Pri zapisniku ni priloženih volilnih lističev. Vsaj 10 ustanovnih članov stranke, ki so bili udeleženi na ustanovni konferenci v B. s pritožnikom vred niso bili vabljeni. Komuniciranje se je izvrševalo preko spleta in telefona in dvomi, da je bila konferenca sklicana pismeno. Tožena stranka je v zvezi z ugovorom seznanila tudi LO stranke A. in ga pozvala, naj se izjasni o navedenih izjavah pritožnika. Odzval se je C.C., ki je povedal, da glede navedb, da volilna komisija na zboru stranke A. ni bila pravilno sestavljena, zatrjuje, da je bila sestavljena v skladu s pravilnikom. Člani tričlanske volilne komisije so bili Č.Č., D.D. in E.E. kot je razvidno iz internega zapisnika z dne 8. 9. 2014. Nobeden od navedenih članov volilne komisije ni član stranke A. in tudi ni kandidat niti za župana niti za člana občinskega sveta niti za člana svetov v krajevnih skupnostih. Tožena stranka v nadaljevanju pojasnjuje, da je preizkusila, ali so kandidatne liste vložene in določene v skladu z zakonom. Ni ugotovila vsebinskih neskladij in tudi ne formalnih pomanjkljivosti. Vse je preverjala na podlagi predloženih dokumentov, ki jih je predložila vsaka posamezna stranka v fazi vlaganja kandidatur. Stranka A. je toženi stranki ob vložitvi kandidatur predložila svoja pravila, tožena stranka pa je nato preverila, ali so bili kandidati določeni po pravilih stranke. To je moč ugotoviti na podlagi zapisnikov o določitvi kandidatur, ki jih je politična stranka A. prav tako predložila. Iz vseh predloženih zapisnikov in drugih dokumentov je jasno razviden potek glasovanja, število prisotnih, način glasovanja in podobno, kot to zahtevajo določbe ZLV. Navedb pritožnika, ki se nanašajo na določanje kandidatov po postopku, določenem z njenimi pravili ter določanja kandidatov s tajnim glasovanjem na podlagi proučenih dokumentov ni mogoče ugotoviti.

Pritožnik v pritožbi navaja, da na Zbor članov in članic A. niso bili vabljeni niti vsi člani, kaj šele tri osebe, za katere je bilo rečeno, da so bili člani volilne komisije. Predstavnik A. ni izkazal poslanih vabil na zbor. Sam je član A. in prilaga pristopno izjavo kot tudi potrdilo o plačani članarini. Razen tega odločba v zvezi z njegovim ugovorom sploh ni obrazložena. Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti dejansko stanje članstva stranke A. in pridobiti dokaz, da so bila vabila poslana z navadno pošto, pri tem gotovo obstaja račun za poštnino, ki bi sam zase izkazal, da je bila ta pošta sploh oddana. Sam pa dejstva, da vabila ni prejel, ne more dokazovati, niti ni dokazno breme na njemu. Tožena stranka bi morala pridobiti tudi zapisnik o tajnem glasovanju, ki je temelj za ugotavljanje pravilnosti glasovanja, in celotno glasovalno gradivo. Odločitev tožene stranke, ki se opira samo na listine, ki jih je politična stranka A. predložila, je pomanjkljiva in napačna. Tožena stranka bi morala preveriti način vabljenja, članstvo v stranki primerjati z listo navzočnosti na zboru članov, preveriti potek samega zbora, in zapisnik o tajnem glasovanju. Sam ni bil vabljen na zbor kot tudi nekateri drugi člani ne, ki jih predlaga kot priče. Vsi bi se takoj odzvali vabilu, če bi bili vabljeni, saj so vsi želeli kandidirati. Glede vabljenja članstva na Zbor članov in članic pritožnik predlaga zaslišanje šestih prič. Pritožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugovoru ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila, upravni spis v tej zadevi pa je poslala na poziv sodišča že v dveh drugih volilnih zadevah, k obravnavani zadevi je predložila le dodatno zahtevano dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 51. člena ZLV politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Pri določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Zakon torej zavezuje politične stranke, da uredijo postopek za določanje kandidatov s svojimi pravili, izpolnjevanje navedenih pogojev pa mora vlagatelj izkazati ob vložitvi kandidature oziroma liste kandidatov.

Iz volilnega spisa, konkretno iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidature za člane občinskega sveta je razvidno, da je o tem odločal zbor članov, torej organ, ki je za to pristojen v skladu s pravili stranke. Zbor je bil sklepčen in glasovanje je bilo tajno. Prav tako je tudi iz zapisnika za kandidature za svet krajevnih skupnosti razvidno, da je o tem odločal zbor članov, zbor je bil sklepčen in glasovanje je bilo tajno. Sodišče sodi, da na podlagi dokumentacije, ki jo je stranka A. bila dolžna predložiti glede na drugi odstavek 72. člena ZLV, ni mogoče ugotoviti dejstev, ki jih zatrjuje pritožnik, torej o tem, da na zbor članov niso bili vabljeni vsi člani. Hkrati pa meni, da predložena dokumentacija tudi glede na ugovorne navedbe oziroma njihovo izkazanost ni mogla vzbuditi dvoma o pravilnosti kandidacijskega postopka, ter da zato tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je kandidature potrdila.

Sodišče se ne strinja s pritožbeno navedbo, da odločba v zvezi z ugovorom sploh ni obrazložena. Po mnenju sodišča je odločba dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti, saj je tožena stranka dovolj natančno pojasnila, zakaj ni sledila ugovornim navedbam.

Tožnik nadalje navaja, da bi morala tožena stranka pridobiti dokaz, da so bila vabila članom poslana z navadno pošto ter da pri tem obstaja račun za poštnino, ki bi sam zase izkazal, da je bila pošta oddana. Zatrjuje tudi, da sam ni bil vabljen na Zbor članov A. v kraju F., da niso bili vabljeni ustanovni člani stranke A. v kraju F. in G. ter našteva imena nekaterih, ki niso bili vabljeni. Pritožnik meni, da dokazno breme ni na njem. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je po mnenju sodišča imela tožena stranka utemeljen razlog, da je svojo odločitev oprla na listine v spisih, iz razlogov, kot so bili že pojasnjeni. Sodišče pojasnjuje, da 72. člen ZLV podrobno določa, kaj vse mora vsebovati kandidatura oziroma lista kandidatov in med temi podatki se ne zahteva, da bi bilo potrebno priložiti tudi dokazila o vabilih članom na postopke kandidiranja. Kadar so vabila poslana z navadno pošto, je nepreverljivo, če so bila poslana vsem članom oziroma bi tako ugotavljanje presegalo razumen obseg dokazovanja v volilnem postopku, ki mora biti hiter. Sodišče se tudi ne strinja s pritožnikom, da ni na njegovi strani dokazno breme, da vabila niso bila poslana. Pritožnik je tisti, ki bi moral priložiti dokaze, da zbor članov ni odločal po pravilih stranke, če to zatrjuje.

Pritožnik tudi zatrjuje, da bi tožena stranka morala pridobiti zapisnik o tajnem glasovanju, ki je temelj za ugotavljanje pravilnosti glasovanja in tudi celotno glasovalno gradivo. Odločitev tožene stranke, ki se opira na listine, ki jih je politična stranka A. predložila občinski volilni komisiji, je po tožnikovem mnenju pomanjkljiva. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je na strani 3 odločbe v obrazložitvi navedeno, da je predstavnik LO stranke A. predložil kopijo zapisnika tričlanske volilne komisije v volilni spis. Prav tako je predstavnik LO stranke A. izjavil, da nobeden od članov volilne komisije ni niti član stranke A. niti kandidat za župana, za člana občinskega sveta ali za člana sveta krajevne skupnosti.

V zvezi s pritožnikovo navedbo, da je odločitev tožene stranke, ki se opira samo na listine, ki jih je predložila politična stranka A., pomanjkljiva in napačna, pa sodišče dodaja, da tožena stranka svoje odločitve ni oprla zgolj na predložene listine, ampak tudi na izjave, ki jih je pridobila od predstavnika politične stranke A. ter od pritožnika. Predstavnik stranke je ob tej priložnosti predložil tudi zapisnik z dne 8. 9. 2014. Po mnenju sodišča je tožena stranka naredila vse, da bi se ugotovilo popolno dejansko stanje. Sodišče še dodaja, da je podobna stališča zavzelo že tudi v sodbi opr. št. I U 1523/2014-6 z dne 21. 9. 2014. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna, zato je sodišče na podlagi določb 97. člena ZLV ter v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagal pritožnik s predlogom za zaslišanje več prič, ker se skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov vselej sodi le na seji, kar smiselno pomeni, da v teh primerih glavna obravnava ni mogoča.