Jedro

Vrednotenje uspeha po kriteriju temelja in višine je utemeljeno v primeru, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki njenega izreka spremeni tako, da se toženi stranki poleg že priznanih stroškov naloži, da v 15 dneh tožeči stranki povrne še 302,92 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Toženi stranki se naloži, da v roku 15 dni tožniku povrne pritožbene stroške v znesku 160,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 1.064,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2004 dalje do plačila (1. točka izreka sodbe). Hkrati je odločilo, da je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 515,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka sodbe). S sklepom (2. točka izreka) je ustavilo postopek za znesek 493,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2004 dalje do plačila.

Zoper stroškovni del sodbe (3. točka izreka sodbe) se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja, da je odločitev sodišča prve stopnje v 3. točki njegovega izreka nepravilna in nezakonita. Poudarja, da je ustaljeno stališče sodne prakse, da se v odškodninskih pravdah ovrednoti uspeh stranke ločeno po temelju in po višini in je končni rezultat izračuna aritmetična sredina obeh delnih rezultatov. Po temelju je uspel 100 %, glede višine pa 68,31 %, kot je sicer pravilno izračunalo naslovno sodišče. Upoštevaje aritmetično sredino, znaša njegov uspeh 84,15 %, torej je tožena stranka uspela le v višini 15,85 %. Opozarja, da v predmetni pravdi stroški niso nastali zaradi ugotavljanja višine zahtevka, temveč je bil celoti dokazni postopek namenjen le ugotavljanju temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke. Pojasnjuje, da je bilo v zadevi opravljenih pet narokov za glavno obravnavo, pri čemer so bili naroki 14.1.2009, 11.2.2009, 4.3.2009 in 22.4.2009 namenjeni le ugotavljanju temelja odškodninske odgovornosti, spričo česar ocenjuje, da mu mora za te naroke tožeča stranka povrniti stroške, ne glede na siceršen uspeh v pravdi. Poudarja, da sta se pravdni stranki o višini tožbenega zahtevka na obravnavi 22.4.2009 sporazumeli. Narok 29.10.2008 je bil preložen po krivdi tožene stranke in mu pripadajo stroški ne glede na uspeh. Vlogo s predlogom, da se o pravdi obvesti C. p. L., je toženka vložila tik pred tem narokom, in je s tem povzročila preložitev naroka. Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev v 3. točki izreka sodbe spremeni tako, da mu za naroke prizna nagrado brez upoštevanja uspeha, preostale stroške pa z upoštevanjem 84,15 % uspeha, podredno pa, da mu prizna 84,15 % vseh stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v pritožbenem postopku ostala sporna le še odločitev o stroških postopka, zoper katero se pritožuje le tožnik.

Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožnik v pravdi delno uspel in je pri odločanju o povračilu pravdnih stroškov upoštevalo v odstotkih ovrednoten delež uspeha vsake od strank (uspeh tožnika 68,31 %, uspeh tožene stranke 19,93 %) in vsaki od njiju priznalo pravico do povračila do pravdnih stroškov v sorazmerju s tem deležem, nato pa po medsebojnem pobotu naložilo plačilo razlike toženi stranki. Pri ugotavljanju višine uspeha v pravdi, je sodišče prve stopnje upoštevalo tožnikov uspeh po višini (od uveljavljanih 1.557,70 EUR odškodnine je uspel s 1.064,10 EUR).

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da v predmetni zadevi podane okoliščine primera, narekujejo drugačno stroškovno odločitev. Določba 2. odstavka 154. člena ZPP namreč kot dodatno merilo pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". Gre za odškodninsko pravdo, v kateri sta bila sporna tako temelj (tožena stranka je ugovarjala pasivni legitimaciji in odgovornosti za škodo), kot tudi višina. Tožnik je, kot pravilno opozarja, po temelju uspel v celoti, kar bi se po prepričanju pritožbenega sodišča, moralo odraziti pri odločanju o uspehu. Dodatno merilo namreč omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ni le rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.

Okoliščine v predmetni zadevi, na katere opozarja pritožnik: - da sta bila v postopku sporna tako temelj kot višina odškodnine, - da je tožnik po temelju v celoti uspel, - da so bili naroki 14.1.2009, 11.2.2009, 4.3.2009 in 22.4.2009 namenjeni le ugotavljanju temelja odškodninske obveznosti, - da sta se stranki na zadnji obravnavi 22.4.2009 sporazumeli glede višine odškodnine (če bo sodišče ugotovilo, da obstaja temelj tožbenega zahtevka), po oceni pritožbenega sodišča nudijo podlago za upoštevanje pri višini uspeha, kot predlaga pritožnik. Za naroke 14.1.2009, 11.2.2009, 4.3.2009 in 22.4.2009, na katerih se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le s temeljem odškodninske obveznosti tožene stranke, je tožnik upravičen do povrnitve nagrade ne glede na uspeh po višini, za preostale stroške postopka pa se upošteva uspeh 84,15 % (100 % po temelju, 68,31 % po višini).

Neutemeljeno pa se pritožnik zavzema, da mu mora tožena stranka povrniti stroške (ne glede na uspeh) za narok za glavno obravnavo 29.10.2008, ker je bil preložen iz razlogov na strani tožene stranke. Pritožnik s tem uveljavlja separatne stroške v smislu 1. odstavka 156. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ne glede na izid pravde, povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Upoštevaje sodno prakso, bi moral tožnik, če je ocenil, da je upravičen do povrnitve separatnih stroškov za to obravnavo, le-te na podlagi 3. odstavka 163. člena ZPP zahtevati do konca obravnave, ki je bila preložena, česar pa, kot kaže zapisnik s te obravnave, ni storil. Po oceni pritožbenega sodišča je, ob pravilni uporabi materialnega prava, treba tožniku, ki odmeri stroškov sodišča prve stopnje obrazloženo ne nasprotuje (sodišče prve stopnje je tožniku brez upoštevanja uspeha priznalo 1.094,86 EUR pravdnih stroškov, toženi stranki pa 1.165,78 EUR pravdnih stroškov), priznati nagrado v znesku 523,16 EUR za obravnave 14.1.2009, 11.2.2009, 4.3.2009. 22.4.2009 (950 točk krat vrednost odvetniške točke 0,459 EUR ter 20 % DDV), pri preostalih stroških (571,60 EUR) pa je treba upoštevati 84,15 % uspeh, kar znaša 481,00 EUR.

Glede na uspeh v pravdi je tako tožnik upravičen do 1.004,26 EUR pravdnih stroškov, tožena stranka pa do 184,78 EUR (15,85 % od 1.165,78 EUR). Po medsebojnem pobotanju se izkaže, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 819,48 EUR. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje (3. točka izreka sodbe) toženi stranki že naložilo, da povrne 515,56 EUR njegovih stroškov, mu mora plačati še 302,92 EUR. V tem obsegu je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP ugodilo in temu ustrezno stroškovni del sodbe spremenilo.

Pritožnik le s sorazmerno majhnim delom pritožbe ni uspel (zahtevek za priznanje separatnih stroškov za narok 29.10.2008 v višini 75 točk), zato mu je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 154. člena ZPP v zvezi z 2. točko 165. člena ZPP, priznalo pritožbene stroške v celoti. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah na 160,54 EUR (nagrada 200 točk - 91,08 EUR, 20 % DDV, 2 % materialni stroški, sodna taksa za pritožbo 49,26 EUR). Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo stroška za posvet s stranko (50 točk), ker ne gre za potreben strošek (155. člen ZPP).