Jedro

Morebitno dejansko neposlovanje ni ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na strani dolžnika, ki ne vpliva na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Blokada žiro računa utegne biti kvečjemu ovira za dejansko opravo izvršbe, ni pa to razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe. Dolžnik ne more samovoljno izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik česa drugega zahtevati (prim. 307. čl. ZOR). Morebitna nadomestna izpolnitev je stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti, in ni relevanten ugovorni razlog, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi upnik na kaj takega pristal (prim. 308. čl. ZOR).

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik mora sam nositi svoje stroške odgovora na ugovor.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 83.749,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da "podjetje X d.o.o." že več kot dve leti ne posluje, na žiro računu pa že od leta 1998 ni nobenega priliva sredstev. Upniku so za plačilo dolga ponudili eno od osnovnih sredstev podjetja, prosijo tudi za odpis dolga, če je mogoče. Upnik je na ugovor odgovoril in navedel, da dolžnik ne oporeka obstoju dolga, ugovorni razlogi pa so brezpredmetni. Upnik ni sprejel ponujene kompenzacije z blagom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru priznava obstoj poslovnega razmerja in upnikove terjatve. Ugovorne navedbe, da podjetje ne posluje že več kot dve leti, je smiselno razumeti kot ugovor neobstoja dolžnika. Vendar je sodišče druge stopnje na podlagi vpogleda v javno knjigo - sodni register Okrožnega sodišča v Krškem ugotovilo, da je dolžnik v sodnem registru pod vložno številko 058 10249000 vpisan kot obstoječa pravna oseba s statusom vpisa "redno". Ugovor je vložen v imenu družbe, opremljen z žigom in podpisan s strani zakonite zastopnice družbe (list. št. 5). Družba z omejeno odgovornostjo kot pravna oseba preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra (prim. 1. odst. 3. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD), zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik obstoji. Morebitno dejansko neposlovanje pa ni ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na strani dolžnika, ki ne vpliva na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. V ugovoru zatrjevana blokada žiro računa utegne biti kvečjemu ovira za dejansko opravo izvršbe, ni pa to razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe. Prav tako niso upošteven ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ izvajanja o nadomestni izpolnitvi s prepustitvijo osnovnega sredstva v poplačilo. Dolžnik mora svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (1. odst. 262. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), v konkretnem primeru mora torej izpolniti v denarju. Dolžnik ne more samovoljno izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik česa drugega zahtevati (prim. 307. čl. ZOR). Morebitna nadomestna izpolnitev je stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti, in ni relevanten ugovorni razlog, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi upnik na kaj takega pristal (prim. 308. čl. ZOR). Enako velja za prošnjo za odpust dolga, ki prav tako ni v sodni pristojnosti. V zvezi z ugovornimi navedbami o odgovornosti za obveznosti družbe pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da ZGD ne pozna pojma "družinsko podjetje" ter da je dolžnik po podatkih sodnega registra družba z omejeno odgovornostjo, ki odgovarja za obveznosti s svojim premoženjem, medtem ko družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo (prim. 2. odst. 5. čl. ZGD ter 407. čl. ZGD). Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnik v ugovoru ne navaja nobenih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, niti s svojimi ugovornimi trditvami, četudi bi se izkazale za resnične, ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi. Ker v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden odgovor na ugovor dolžnika (prim. 61. in 62. čl. ZIZ), mora upnik sam nositi svoje stroške odgovora, saj ti stroški za izvršbo niso bili potrebni (1. odst. 155. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).