Jedro

Pri odločanju o denarni terjatvi delavca do delodajalca, ki ima podlago v dokončni odločbi delodajalca, sodišče ne more posegati v vsebino take dokončne odločbe in je nanjo vezano. Ker je delodajalec po ugovoru delavca sam spremenil odločbo o prvi razporeditvi tako, da je delavcu namesto količnika 3,78 priznal 5,00, plačo pa je kljub temu izplačal po količniku 3,78, je delavki dolžan povrniti razliko v plači. Stranska intervencija je pravica in ne dolžnost (pravne ali fizične) osebe, da se v pravdi, ki že teče med drugimi, pridruži stranki, za katero želi, da zmaga v sporu. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport izjave o vstopu v pravdo ni dala niti na naroku, niti s pisno vlogo. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje s svojo odločbo (sklepom) pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke (Srednje šole) za vključitev stranskega intervenienta zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo, da tožniku obračuna mesečne bruto razlike v plači od marca 1997 do vključno novembra 1999 v višini kot izhaja iz 2. točke izreka sodbe ter od teh zneskov plača davke in prispevke, neto razliko pa izplača tožniku skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, v 8 dneh. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev stroškov postopka tožnika v višini 101.452,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.3.2000 dalje do plačila. Proti sodbi v celoti se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka z odločitvijo, da niso izpolnjeni pogoji, da se kot stranski intervenient v skladu z 200. členom zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99), v pravdo vključi Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanju Ministrstvo). Ministrstvo je v skladu z zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ - Uradni list RS, št. 18/94 - 98/99) imelo pooblastilo za dajanje soglasja k prvim razporeditvam v plačilne razrede zaposlenih v javnih zavodih. Ministrstvo izjemnemu napredovanju tožnika na podlagi sklepa sveta zavoda o ugovoru ni dalo soglasja oz. ga ni potrdilo. Prav tako je Ministrstvo tisto, ki toženi stranki zagotavlja sredstva za plače zaposlenih. Zaradi navedenega tožena stranka in Ministrstvo menita, da bi le-to imelo pravni interes za stranskega intervenienta. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Svojo odločitev opira na dokončno in pravnomočno ter izvršljivo odločbo sveta zavoda. Glede na 25. člen ZRPJZ mora prvo razporeditev zaposlenih v javnih zavodih potrditi prisotjni minister. Svet tožene stranke je res ugodil ugovoru tožnika in ga s sklepom z dne 15.5.1998 v povezavi s sklepom z dne 24.4.1997 razporedil v 5. plačilni razred, vendar te razporeditve ni potrdil pristojni minister, zato sklep zavoda o razporeditvi ne more biti pravnomočen oz. dokončen. Svet tožene stranke v postopku ugotavljanja upravičenosti ugovora tožnika ni ugotavljal njegovega izpolnjevanja pogojev za izjemno napredovanje, in sicer kriterija samostojnosti in zanesljivosti pri delu. Svet torej ni ugotovil, da tožnik v skladu z obrazcem št. 2 in 9. členom pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94 - 54/99), izpolnjuje pogoj samostojnosti in zanesljivosti pri delu. Ker je svet kot drugostopenjski organ odločal, ne da bi ugotavljal izpolnjevanje pogojev za napredovanje v plačilne razrede, sta njegova sklepa o tožnikovem ugovoru z dne 19.5.1997, št. 91-97 in dne 15.5.1998, št. 1112-98, nezakonita. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in samo odloči o zadevi ali pa pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Pritožbena navedba glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem prve stopnje je neutemeljena. Stranska intervencija je pravica in ne dolžnost (pravne ali fizične) osebe, da se v pravdi, ki že teče med drugimi, pridruži stranki, za katero želi, da zmaga v sporu. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport izjave o vstopu v pravdo ni dala niti na naroku, niti s pisno vlogo. Zaradi navedenega ji sodišče prve stopnje s svojo odločbo (sklepom) vstopa v pravdo ni smelo naložiti. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke presojalo z vidika, ali ima Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport pravni interes za vstop v pravdo, in nato ugotovilo, da le-tega nima ter zato predlog zavrnilo, to ni vplivalo na pravilnost oz. zakonitost izpodbijanega sklepa, in zato s tem ni bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka utemeljuje pritožbeni razlog nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V 25. členu ZRPJZ je res določeno, da mora prvo razporeditev delavcev v javnih zavodih v plačilne razrede potrditi minister. Ta potrditev pa v spornem razmerju ne more imeti takega vpliva, da bi odložila dokončnost ter pravnomočnost in tudi izvršljivost izdanih sklepov. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da je sicer sporne sklepe poslala v potrditev pristojnemu ministru, ampak le zatrjuje, da je ravnateljica izvršitev sklepov zadržala, ker so bili le-ti nezakoniti. Kljub temu, da se ravnateljica s sklepi sveta zavoda o izjemnem napredovanju tožnika ni strinjala, bi navedene sklepe morala poslati v potrditev pristojnemu ministru. O izjemnem napredovanju in uvrstitvi v plačilni razred sta pri toženi stranki odločala pristojna organa. Svet zavoda tožene stranke je bil na podlagi 48. člena zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFI - Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) pristojen za odločanje o ugovoru tožnika zoper izdano odločbo ravnateljice. Odločil je, da je tožnikov ugovor utemeljen in spremenil odločbo ravnateljice tako, da je tožnika uvrstil v 5. plačilni razred s količnikom 5,00. Svet tožene stranke je na podlagi te odločitve sprejete na seji sveta tožene stranke izdal tožniku dva sklepa, najprej sklep št. 90/97 z dne 24.4.1997, nato pa še sklep št. 1113-98 z dne 15.5.1998, s katerim je prvi sklep dopolnil. Oba sklepa tožene stranke sta še vedno v veljavi in zato pravna podlaga za ugoditev tožnikovemu zahtevku za plačilo razlike v plači od 1.3.1997 dalje. Pritožbena navedba, da svet zavoda ni ugotavljal ali tožnik izpolnjuje pogoj samostojnosti in zanesljivosti pri delu, ne more biti upoštevna, saj predmet odločanja v tem sporu ni vsebinska presoja izdanih sklepov sveta zavoda. Sodišče lahko skladno s 1. odstavkom 2. člena ZPP odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Zgolj na podlagi ugovora tožene stranke, da je svet zavoda neutemeljeno ugodil tožnikovemu ugovoru, se v vsebinsko presojo spornih sklepov sveta zavoda ne sme spuščati. Sklepa, na katera tožnik opira svoj zahtevek je tako izdal pristojen organ, zato bi ju tožena stranka oz. ravnateljica, ki je zakonita zastopnica tožene stranke, morala izvršiti. Ravnateljica je skladno z določbo 17. alinee 49. člena ZOFI odgovorna za zakonitost dela javnega zavoda, vendar sama ne more zadržati izvršitve sklepov, ne da bi hkrati sprožila druge ustrezne postopke pred pristojnimi organi (inšpekcija za delo ali pa šolska inšpekcija), ki imajo ustrezne pristojnosti za zadržanje izvršitve sklepov, če ugotovijo, da so le-ti nezakoniti. S sklepoma sveta tožene stranke je bilo dokončno in pravnomočno odločeno o pravici tožnika glede izrednega napredovanja in uvrstitvi v plačilni razred, zato je tožnik na podlagi teh sklepov upravičen do plačila mesečne razlike v plači, kot je s tožbo zahteval. Ker niso bili utemeljeni razlogi uveljaljani v pritožbi in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče skladno z 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.