Jedro

Za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji.

Storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije.

Ker je dne 11.8.2021 začela veljati novela ZPrCP-F in je spremenjena določba 46. člen ZPrCP v predpisani globi za storilca milejša, je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo.

Izrek

I. Sodba sodišča prve stopnje v zvezi s plačilnim nalogom Mestnega redarstva ... št. 001 z dne 3.9.2019 se ob uporabi drugega odstavka 2. člena Zakona o prekrških spremeni tako, da se storilca spozna za odgovornega za prekršek po 1. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP in se mu na tej pravni podlagi izreče globa 40,00 EUR.

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilca kot neutemeljeno in odločilo, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 40,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim je prekrškovni organ storilcu za prekršek po 2. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izrekel globo v znesku 80,00 EUR. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevo za sodno varstvo zavrnilo iz razloga, ker storilec z nepopolnim poročilom o intervenciji, v katerem je bil opis intervencije in podatek o ostalih gasilcih zatemnjen in neberljiv, ni izkazal, da je vozil gasilsko vozilo s prednostjo, na katerem se za izvršitev nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki, pri čemer se je oprlo na fotografijo meritve hitrosti, iz katere je razvidno, da na gasilskem vozilu svetlobni znaki niso bili prižgani.

3. Zoper sodbo se je pritožil storilec, ki navaja, da se pritožuje iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku in zaradi kršitve materialnih določb predpisa o prekršku. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi in stroške postopka naloži v breme proračuna. Po vsebini pa uveljavlja, da bi morala biti uporabljena 1. alineja četrtega odstavka 51. člena ZP-1, skladno s katero prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku, ker iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek. Ne glede na to, da so v poročilu o intervenciji bili določeni podatki zatemnjeni in neberljivi, je iz poročila, ki ga je priložil zahtevi za sodno varstvo, razvidno, da je takrat vozil vozilo na intervenciji, kar je zadostna podlaga za uporabo 1. alineje četrtega odstavka 51. člena ZP-1. Sicer pa bi sodišče prve stopnje skladno s četrtim odstavkom 65. člena ter skladno z 68. členom ZP-1 v okviru ugotavljanja popolnega in pravilnega dejanskega stanja moralo razlog, zakaj so nekateri podatki bili prečrtani, preveriti pri njegovem delodajalcu Gasilska brigada ...ki je to poročilo izdala ter bi moralo pridobiti podatke o opisu intervencije in podatke o preostalih gasilcih v intervenciji ter jih zaslišati. Prilaga poročilo o intervenciji brez zatemnjenih podatkov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vozilo s prednostjo opredeljuje prvi in drugi odstavek 101. člena ZPrCP. Po teh določbah se za vozilo s prednostjo šteje tisto vozilo, na katerem se za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, ki obsegajo najmanj dve posebni opozorilni svetilki modre barve in sireno spreminajoče se frekvence, ki jo ima vozilo s prednostjo glede na določbo šestega odstavka 101. člena ZPrCP med vožnjo lahko izjemoma izključeno, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena varnost udeležencev cestnega prometa. Iz navedenega torej izhaja, da za opredelitev vozila s prednostjo ne zadošča zgolj, da se vozilo uporablja za izvršitev določenih nujnih nalog, temveč, da se na vozilu za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni signali, pri čemer so izjemoma lahko izključeni le slednji. Šele takrat, ko vozilo s prednostjo ustreza zakonskim pogojem iz prvega in drugega odstavka 101. člena ZPrCP, velja za voznika takšnega vozila zmanjšan obseg upoštevanja prometnih pravil in prometne signalizacije iz četrtega odstavka 101. člena ZPrCP, ki določa, da voznikom vozil s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.

6. Storilec pa s poročilom o intervenciji, ki ga je v pritožbi dopolnil z izvodom brez zatemnitve opisa intervencije in imen v intervenciji sodelujočih gasilcev, ni izkazal, da je v času meritve hitrosti za izvršitev nujne naloge na vozilu uporabljal vsaj svetlobne znake, ki so za vozilo z prednostjo, za katerega velja zmanjšan obseg upoštevanja prometnih pravil in prometne signalizacije, obvezni, saj poročilo o intervenciji ne izkazuje uporabe svetlobnih (in zvočnih) znakov. Zato storilec ni vzbudil dvoma v verodostojnost slikovnega dokaza o opravljeni meritvi hitrosti, iz katerega je razvidno, da se v času meritve hitrosti na vozilu niso uporabljali svetlobni znaki. Upoštevajoč navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilec v postopku z zahtevo za sodno varstvo, niti s poročilom o intervenciji niti s svojimi pojasnili na zagovoru, ni izkazal uporabe svetlobnih znakov, katerih uporaba je obvezna, da vozniku vozila s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, medtem ko storitev prekrška iz plačilnega naloga temelji na dejstvu, da na vozilu posebni svetlobni znaki niso bili prižgani in je to dejstvo podprto s slikovnim dokazom, v verodostojnost katerega storilec ni vzbudil dvoma. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje na podlagi relevantnega dokaza o storitvi prekrška materialnopravno pravilno presodilo določbo 101. člena ZPrCP in je neutemeljena pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo dokazni postopek dopolniti s pribavo izvirnika poročila o intervenciji ter z zaslišanjem v intervenciji udeleženih gasilcev, zaradi česar ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena v zvezi s četrtim odstavkom 56. člena, 68. členom in 1. alinejo četrtega odstavka 51. člena ZP-1, ki bi vplivala na zakonitost sodbe, za kar se pritožnik v pritožbi neutemeljeno zavzema.

7. Je pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo v pravni podlagi storjenega prekrška, pri čemer je moralo upoštevati drugi odstavek 2. člena ZP-1, ki konkretizira načelo uporabe milejšega predpisa. Po tej določbi se v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Dne 11.8.2021 je začela veljati novela ZPrCP-F, ki je 46. člen ZPrCP spremenila tako, da se na podlagi 1. točke šestega odstavka 46. člena ZPrCP z globo 40,00 EUR kaznuje voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na cesti v naselju, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h. Spremenjeni predpis je v predpisani globi za storilca milejši, zaradi česar je pritožbeno sodišče na milejši pravni podlagi izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo tako, da je storilca spoznalo za odgovornega za prekršek po 1. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP in mu je na tej pravni podlagi izreklo globo 40,00 EUR.

8. Sicer pa je pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in je v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s plačilnim nalogom prekrškovnega organa, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določilih 159. člena ZP-1. 9. Ker je pritožbeno sodišče deloma odločilo v storilčevo korist, se mu na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1 sodna taksa za pritožbeni postopek ne določi.