Jedro

Podržavljanje zemljišča na podlagi odločbe Komisije za arondacijo, izdane na podlagi Uredbe o arondaciji zemljišč, kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug (Uredba, Uradni list FLRJ, št. 50/51) je način podržavljanja, ki omogoča denacionalizacijo. V 3. členu ZDen sicer ta uredba ni izrecno navedena, vendar napotilo nanjo vsebuje Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, naveden v 5. točki 3. člena ZDen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 290/2000-6 z dne 12.9.2001 se tako spremeni, da se tožbi ugodi in odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 12.9.1999 odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.9.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Š.L. z dne 11.2.1999, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za denacionalizacijo zemljišča, parcela, št. 343, k.o. G. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da je bilo zemljišče, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, podržavljeno na podlagi Uredbe o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug (Uredba, Uradni FLRJ, št. 50/51), ki je bila izdana na podlagi Temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 49/49), kar niti ni sporno, in da je tožnik za podržavljeno zemljišče dobil drugo nadomestno zemljišče, ki predstavlja 68, 5 % vrednosti podržavljenega zemljišča. Ker ZDen omogoča denacionalizacijo premoženja, podržavljenega na podlagi predpisov iz 3. člena ZDen, navedena uredba in zakon, na podlagi katerega je bila izdana, pa v 3. členu nista navedena, in ker navedeno zemljišče tudi ni bilo podržavljeno neodplačno, kar je pogoj za denacionalizacijo po 4. členu ZDen, tudi po presoji sodišča prve stopnje za denacionalizacijo ni podlage.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da premoženje ni bilo podržavljeno na podlagi predpisa iz 3. člena ZDen. Iz odločbe, s katero je bila tožniku podržavljena parcela št. 343 namreč izhaja, da je bil temelj podržavljenja določba 41. člen Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu (Uradni list FLRJ, št. 22/53), to pa je predpis, naveden v 5. točki 3. člena ZDen.

Premoženje je bilo torej podržavljeno na način iz 3. člena ZDen.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razvelajvi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno ali je bilo zemljišče, ki je predmet denacionalizacije, podržavljeno na način iz 3. člena ZDen. Po navedeni določbi ZDen so upravičenci do denacionalizacije osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov, navedenih v tej določbi. Sodišče prve stopnje ugotavlja, kar niti ni sporno, da je bilo zemljišče, parcela št. 343, k.o. G., podržavljeno na podlagi odločbe o podržavljenju Okrajnega ljudskega odbora, Komisije za arondacijo Kmetijskega posestva Š.L. z dne 12.9.1958. Iz navedene odločbe sicer res izhaja, da je bila ta izdana na podlagi uredbe, ki ni izrecno navedena v 3. členu ZDen, toda napotilo nanjo vsebuje Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22/53). V 1. odstavku 41. člena tega zakona je bilo določeno, da se za arondacijo zemljišč vseh kmetijskih organizacij, ki se jim po določbah tega zakona lahko dodeli zemljišče iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja, uporabljajo določbe navedene uredbe, v 2. odstavku pa je bilo določeno, da kmetijska organizacija, ne glede na 1. odstavek 1. člena uredbe, lahko zahteva pri dodelitvi zemlje po tem zakonu, arondacijo svojega zemljišča, da se ustvarijo enotne zemljiške parcele ali kompleks. Ker je navedeni zakon naveden v 5. točki 3. člena ZDen, je napačna presoja sodišča prve stopnje, da podržavljenje zemljišča na podlagi navedene uredbe ne omogoča denacionalizacije. Zato je po presoji pritožbenega sodišča podan uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino - odločbo o podržavljenju, na katero je oprlo odločitev, in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS, pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.